Če se ne strinjate z oceno delovne uspešnosti, lahko po 17. členu ZSPJS zahtevate preizkus ocene pred komisijo. Zahtevo vložite seveda takrat, ko ste prepričani, da pisna utemeljitev vaše delovne uspešnosti ni verodostojna in imate zato tudi ustrezne konkretne argumentirane dokaze, pa četudi gre za krajši čas opravljanja dela.

Komisija opravi preizkus ocene in o preizkusu ocene se vodi zapisnik. Ker imate pravico do udeležbe na preizkusu ocene, tako vi kot nadrejeni, ki vas je ocenjeval, sklepam, da komisija v preizkusu ocene lahko le ugotavi ali je ravnateljeva utemeljitev tehtna ali ne, glede na vaše konkretne argumentirane dokaze, ki jih navedete v zahtevi za preizkus ocene.

Koliko je bilo uradnih pritožb, tega tudi jaz ne vem. Da so psamezniki z oceno nezadovoljni, pa se kar sliši. Zahtevati preizkus ocene je le pravica posameznika, ki se z oceno ne strinja. Kako pa bo ravnal in ukrepal nezadovoljen posameznik, to je povsem njegova odločitev.

12.00.58, 29. 4., hladno, kapitalistično, strogo pravniško ste odgovorili. Ampak tako mrzlo postaja tudi v naših šolah.

Kje je solidarnost in človečnost med nami? Se bomo zgrizli zaradi 12-mesečnih/10-mesečnih služb in ocen?

Bomo, kajne?

Prav zanima me, koliko kolegov in kolegic se je že uradno pritožilo na oceno. Tako, neuradno, je že marsikdo kaj rekel, dvomim pa, da uradno prav veliko. Saj jim ni vseeno, ampak se nočejo kregati z ravnateljem.

Pravilnik je seveda dokaj jasen,vendar pa je po moje kontraproduktiven. 20 % zaposlenih je lahko ocenjenih s 5, to pa je umetna meja, ki prinaša vse kaj drugega kot pa je dobro ozračje v kolektivih.

Je prav, da je ocenjena, ampak nekaterih ravno celo šolsko leto ni oz. delajo potem samo nekaj tednov. Nekateri menijo, da je ocena dobro (3) kot nekakšna kazen zato, ker v bistvu s trojko ne moreš napredovati (razen če gre za prvo napredovanje).

Zato se zna marsikdo pritožiti na oceno, ampak me zanima, kako potem sam utemelji, da si zasluži več, saj če pogledamo pravilnik piše, da je ocena 4 že nad pričakovanji. Kako je to mogoče doseči v takšnem kratkem času???

Že, razumem pravilnik, ampak me zanima, kaj vi menite? Kako oceniti nekoga, ki je na porodniški celo leto, po tistih kriterijih? Ravnatelj že mora utemeljiti oceno, ampak kaj če se ta oseba pritoži? Kako potem utemeljevati oz. to ugotavlja komisija?

To se mi je namreč utrnilo po prebiranju pravilnika...

LP!

Učiteljica, ki je na porodniškem dopustu se oceni za tisti čas dela, ko je delala preden je nastopila porodniški dopust (upoštevajo se vsi kriteriji ocenjevanja). Meni se zdi prav, da je za ta čas ocenjena (tako predvideva tudi uredba), ker bi sicer brez ocene izgubila eno ocenjevalno leto. Učiteljici v času porodniškega dopusta teče tudi njena delovna doba.

Glede konflikta vam ne znam odgovoriti, ker ne vem na kateri konflikt mislite.

Učiteljica, ki je na porodniškem dopustu je lahko ocenjena s katerokoli oceno, ki jo ptredvideva uredba in njena ocena mora biti pisno utemeljena. Ocena ni kar neko povprečje ali pa pavšal, še najmanj pa "kazen" (le zakaj?).

Kako se vam zdi ocenjevanje učiteljice, ki je na porodniškem dopustu? Kako bi jo ocenili? Težko je v tem primeru objektivno ocenjevati po kriterijih, ki so dani. Kako se izogniti konfliktu?

Se vam zdi ocena dobro (3) prenizka? Mislite, da je to kot nekakšna "kazen"?

LP!

Vsak je svoje sreče (nesreče) kovač, to je poznano več ali manj vsem, tako tistim, ki po vaše "pametujejo" in tistim, ki ne. Podcenjevanje in žaljenje je obramba posameznika, ki nima pravih argumentov za svoje lastne odločitve.

Ali se nekdo zaposli za 10 mesecev ali za 12, je individualna odločitev, ki jo posameznik podpiše ali pa ne. Vsekakor pa mora biti zaposleni javni uslužbenec za čas opravljanja dela (pa četudi za 10 mesecev) ocenjen. Če ni ocenjen, je to kršitev delodajalca. Ocenjevanje delovne uspešnosti je v zakonodaji predpisano. Ocena je potrebna in pomembna, saj je pogoj za napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede.

Sem ena tistih sirot (ali pa srečnic), ki ima službo (vsaj)deset mesecev na leto.  In na ta račun sem si že "prislužila" štiri krat po dva mesecaama minusa v delovni dobi, v primerjavi s kolegicami, ki so poleti na dopustu. Sem bila tudi že na porodniškem dopustu, ki ni vštet v prej omenjenih pet let, saj me takrat pač niso rabili. In ker seveda takrat nisem bila zaposlena, mi nihče ni plačeval, kaj šele, da bi me ocenjeval, kako sem pridna. Mislim, da ocena sploh ni tako pomembna, pomembno je da imaš službo. No kolegica, zaposlena za nedoločen čas, je bila pa eno leto na porodniškem dopustu, eno leto delala in spet eno leto na porodniškem. Dobila tri odlične ocene in napredovala. Jaz pa .... sem ob vsej tej žalosti oz. nepravičnosti še vedno vesela, da lahko hodim v služno. In upam, da grem septembra spet.

In (prosim) tisti, ki se niste nikoli znašli v taki situaciji ne pametovati kako in kaj, ker ne veste. Eno je teorija, drugo praksa. 

Živel 1. maj!

Postopek ocenjecanja določa 4. člen Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede in po 3. odstavku se ocenijo javni uslužbenci, ki so v prejšnjem koledarskem letu opravljali delo najmanj šest mesecev. Ocenijo se tudi tisti javni uslužbenci, ki so zaradi napotitve s strani delodajalca odsotni več kot šest mesecev in ki so odsotni več kot šest mesecev zaradi poškodbe pri delu, poklicne bolezni in štarsevskega varstva (porodniški dopust).

Meni se zdi ta odstavek popolnoma smiselen in pravičen, predvsem do vseh tistih, ki se znajdejo v takšnih okoliščinah (poškodba, poklicna bolezen, porodniški dopust). Zaradi navedenih razlogov res ne smejo biti pri ocenjevanju prikrajšani, oceni se jih objektivno za tisti čas, ko so bili na delu prisotni.

Tudi pri nas je kolegica na porodniški dobila enako oceno kot ostali, ki smo bili vse leto v službi, vprašanje je tudi pri tistih, ki so najmanj 6 mesecev zaposleni, gotovo niso v enakem položaju ... skratka, veliko temnih senc je okrog tega ocenjevanja.

Te ocene so zelo subjektivne in zato lahko boleče, ocenjuje se na lepe oči. ne ocenjujejo se rezultati dela in zato se lahko zgodi, da bo dobrih rezultatov manj.

Hm, meni pa je melo hecna tale, da mora biti ocenjena tudi npr. učiteljica na porodniškem dopustu.

Celo leto ni na delovnem mestu, pa vendar se jo mora oceniti... Ok, sej prav, ampak je pa morda hecno, da dobi oceno 4, saj je le ta že nad pričakovanji. Na podlagi česa pa???

No, nekateri pa lahko razumejo, da je ocena 3 tudi kazen za to, ker je na porodniški.

18:42:15 - popolnoma pritrjujem vašemu mnenju, vendar je realnost drugačna. Žal.

Glede pritoževanje pa naslednje mnenje. Če že v naprej veste, da s pritožbo ne boste uspeli (navajate razloge - poznanstvo komisije, ki drži skupaj ...), kakšen smisel pa ima potem pritožba. Pritožite se namreč takrat, ko ste prepričani, da pisna utemeljitev vaše ocene delovne uspešnosti ni verodostojna in imate zato tudi ustrezne argumentirane dokaze. Če greste v tožbo s prepričanjem, samozavestno in dovolj dokazi, potem ni nobene bojazni, da se ne bo končalo v vaše dobro. Če pa se kljub vsemu obrne drugače, imate še vedno možnost nadaljevati postopek po pravni poti.

Vi pa že v naprej veste izzid (kot vedeževalci) rezultata, pa pravzaprav sploh niste pripravljeni izkoristiti niti eno niti drugo možnost. To je najcenejše in najbolj preprosto in brez kakršnegakoli truda, hkrati pa priznavate svoj strah, nezaupanje, neznanje in šibkost. Najbolj enostavno je obsojati nekaj že v naprej v propad in potem nergati kako se nič ne da, kako so vsi prepleteni, in da delajo proti vam in ne za vas. Taka pot prav gotovo ni prava. Če imate argumente in dokaze, se začnite boriti in vztrajajte do konca - to je edina prava pot.

Še zadnjič, niti redna delovna uspešnost iz KP :)), niti delovna uspešnost iz uredbe nima najmanjše zveze z mojo 4. točko, še manj pa (kar je precej bolj tragično) z življenjem. Pa tudi, veste, za disertacije ne gre, ne za prestiž. Samo za posledice, ki jih čutimo "neposredni izvajalci".  

Način, ki ga predlagate za ocenjevanje v 4. točki je pa pravzaprav ocenjevanje redne delovne uspešnosti, ki pa ima svoje kriterije v KP (znanje in strokovnost; kakovost in natančnost; odnos do dela in deovnih sredstev; obseg in učinkovitost dela; inovativnost), izplačilo pa je trenutno zamrznjeno zaradi varčevalnih ukrepov. Redna delovna uspešnost se ocenjuje in vrednoti (izplačuje), glede na notranji dogovor zavoda, mesečno, tromesečno ali dvakrat letno. Ta redna delovna uspešnost je istega ranga kot je ocenjevanje delovne uspešnosti ravnateljev enkrat letno. Redna delovna uspešnost nima prav nobene zveze z napredovanje v plačilne razrede.

Torej, ne smemo mešati hrušk in jabolk. Po novem plačnem sistemu imamo dve delovni uspešnosti: ena je redna delovna uspešnost v KP in druga je delovna uspešnost v Uredbi o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede. Zdi se mogoče nekoliko zapleteno (morda nepotrebno), ampak takšna so dejstva.

Kaj pa je v slovenskem šolstvu premišljeno in kaj ne, kaj je dobro in kaj ne, o tem se da napisati doktorsko disertacijo.

Hvala za pojasnilo, vesela sem ga bila. Z vsem ostalim napisanim se popolnoma strnjam. Tudi sama sem človek, ki pove stvari raje v obraz in se ne skriva v anonimnosti zahrbtništva.

Da pa ne bo tale moj prispevek izzvenel kot najin osebni pogovor, naj dodam, da ste v zvezi z ocenjevanjem učiteljevega (in ravnateljevega) dela zadeli vse probleme, ki ste jih opisali v odgovoru mojemu predhodniku.

Lep pozdrav

Odgovor anonimni (18.34)

1. Mislim, da sem dovolj dobro razložil zakaj se strinjam z vami o ukinitvi naše verzije metode deli in vladaj. Namreč nič drugega to ocenjevanje ni.

2. Drži tudi, da ta forum je mesto za ocenjevanje VEDENJA učencev, dijakov...Ampak zakaj pod anonimno temo mobbinga?? A je morda kočljivo o tem vsaj z izmišljenim imenom spregovoriti? Ocenjevanje učiteljev in ocenjevanje učencev sta z našega eksistenčnega zornega kota povsem ločeni zadevi.

Vzporednica, ki se vam je "porodila" seveda ni nova. In bi se, kot vse ostalo na anonimnih forumih, kot pravite, res lahko izpela v "jamrarijo". Delovna skupina, katere član sem, pa jo je ministru Lukšiču že pred časom plasirala kot predlog za nov pravilnik o ocenjevanju v srednjih šolah. Da ne bo predhodnik skrbel - podali smo kup alternativ za vrnitev pokradene učiteljeve avtonomije.    

3. S sindikatom nimam nič, pa tudi kritike nisem komentiral, ker sem si poti (v glavnem težje) po šolskem polju vedno utiral sam, ali v družbi učiteljev po srcu.

4. Ne le, da me moti anonimnost. Ošpice dobim ob njej. Denimo ob do skrajnosti perverznih anonimnih pritožbah na inšpektorat, ob porastu le teh iz vrst ravnateljev (!), ki se izdajo s podatki, dostopnimi izključno njim. Vse kaže, da nas obup pripelje do tega, da "še norci več ne gledajo direkt v oči", kot je nekoč pel Kreslin.

Dovolite, da pojasnim svoj gnev, ki ste ga neupravičeno vzeli nase. Na obrate me je spravil "vesoljček" v ŠR pred časom, ki je enega redkih ideološko neobremenjenih časopisov spravil na kolena. Zakaj? Ker je uredništvo preveč verjelo v poštenost slovenskega učitelja. Gnoj iz anonimnega naslova pokvarjenca bomo na koncu plačali vsi. Ta strahopetec (verjemite, da sem se zelo zadržal) je zlorabil tudi tale anonimni forum. Je torej nekdo med nami. 

Vidite, taki svinjski linči brez enega dokaza korupcije  (pa naj me moderator pobriše, če hoče) se ne bi smeli med nami nikdar zgoditi. Kaj nam pomagajo vsa ta silna ocenjevanja, ko pa padamo na najpomebnejšem izpitu - izpitu verodostojnosti? Naj nam, tako nenačelnim, starši in predvsem otroci še zaupajo?    

Odgovor anonimnemu (14.34):

1. Prav je, da se spomnimo celotne zgodovine "rangiranja" v nazive (in) ali v plačilne razrede. Leta 96 štartne osnove niso bile za vse enake. Ravnatelji so zmetali ljudi po predalčkih (kakor jim je bilo zaukazano) in si zato nakopali tožbe.

2. Ta akt je bil ena najbriljantnejših potez oblastnikov. Ne samo, da od tega usodnega leta nimamo več enega skupnega interesa. Učitelji sami smo del problema, kar pomeni, da  verjetno nikdar več  ne bomo našli skupne poti. Vedno bo del učiteljstva branil svoj položaj in svoje privilegije.

3. Ne poznate me (tudi po zaslugi neidentificiranega komuniciranja) , zato boste težko sodili o mojih "alternativah". Navadnega kritikantstva se nikdar nisem posluževal. In tudi čakal nisem, da  Štrukelj, Likovičeva ali Merc "odločajo namesto mene". Moja pisma (ali naše nekdanje študijske skupine) najdete v zaprašenih omarah na MŠŠ in v javnih debatah, časopisih, peticijah...

4. Bistvo pa je v naslednjem. Naj ocenjevanje učiteljev bo, nič ni narobe s  tem. Samo nikakor ne po birokratskih kriterijih za javno upravo (ravnatelji že nakaj časa sami vpijejo naj nas spravijo ven). Naj se oceni konkreten učiteljev vložek (to je razlika v napredku učencev med koncem in začetkom obdobja učiteljevega dela). Naj se ovrednoti njegovo delo na obeh robovih Gaussa - kar je eden od kriterijev mednarodnih standardov. Predvsem pa - naj se UPOŠTEVA LOKALNA SPECIFIKA. (po mag. Zorku lahko dobimo skupaj s starši, dijaki in učitelji nek približek lokalne  kvalitete). Iz pisarne diktirani kriteriji so preprosto neživljenjski.

5. Kar nekaj primerov premišljene slovenske norosti vam lahko naštejem. Vzemite kriterije za napredovanje v nazive - vse šteje, samo delo v razredu ne.Naj se ravnatelji spravijo hospitirat, pa preverjat z učitelji dogovorjene kriterije.  Naj skopirajo bavarski (lokalni) sistem, naj ravnatelj postane pedagoški vodja, šolske strukture pa piramidalne.

6. Posledice "centralizma"? Imamo priviligirane skupine učiteljev (denimo fiskulturnike ali likovnike). Dijake jim strenirajo lokalni klubi, potem ko odbrcajo svojo na mednarodnem turnirju, pa učitelj pokasira točke. Likovnikom niti ni treba pošiljati otrok, samo par slik. Imate priviligirane paradržavne zavode (ZRZŠ, CŠOD,...), ki jim je nekdo dal monopol nad našimi usodami napredovanja. In namišljeno pomembnost seveda.

Na drugi strani imate gimnazijsko učiteljico, mentorico, katere varovanci desetletje zmagujejo na tekmovanjih znanja, nosijo kolajne tudi z mednarodnih olimpijad, pa morda nikdar ne bo svetnica. Ali kemika, ki sam vozi otroke na priprave, kupuje drage kemikalije, pa bo v pokoj odšel kot mentor! Veste, tako "plačan" entuzijazem boli. Imate dijake, ki prinesejo iz olimpijade bronasto medaljo, pa niso dovolj dobri za Zoisovo štipendijo. Na Cambridge te z medaljo vpišejo "preko vrste", v naši banana republiki te spregledajo. Eno resno državo mi naštejte, ki ima tak odnos do znanja. Dokler bo tako, se bo Marko oglašal (resda bolj na strani otrok), če vam je prav ali ne.

Je pa res, da posebno učinkovita zdrava pamet v našem sistemu ni. Paragraf, pa naj bo še tako zgrešen, vedno najde ciljno publiko. A od tod naprej brez mene.