Ljubljana, 16.02.2012
Ključ je v komunikaciji!
V sredo, 15. februarja, je na ljubljanski Gimnaziji Jožeta Plečnika (GJP) potekal prvi dogodek v okviru projekta NE!nasilje, ki ga skupaj izvajata SVIZ in Dijaška organizacija Slovenije. Po uvodnih nagovorih in predstavitvah so dijaki, ki so se udeležili omizja, opozorili na pomembnost dialoga med njimi in profesorji, vodstvi šol in šolsko svetovalno službo. Dialog in odkrita komunikacija imata po njihovem mnenju pri preprečevanju nasilja in reševanju situacij, ko do njega pride, zelo pomembno vlogo. Dijakinja GJP je kritično spregovorila o pomoči, ki jo dijaki dobijo oz. je ne dobijo, ko se na profesorje obrnejo za pomoč. Ena od profesoric z gimnazije je kot odgovor na to poudarila, da se učitelji še kako dobro zavedajo resnosti in pomembnosti problematike nasilja ter nujnosti ukvarjanja z njim, vendar pa se pogosto ne čutijo dovolj kompetentne za reševanje te problematike.
SVIZ in DOS sta 13. februarja podpisala dogovor o sodelovanju na področju preprečevanja nasilja v šolah. Razlog oz. pobuda za to je bila raziskava Dijaške organizacije iz leta 2009, ki je pokazala na precejšnjo razširjenost nasilja v srednjih šolah na vseh relacijah (dijaki med seboj, dijaki nad profesorji in obratno). SVIZ in DOS sta ugotovila, da imata pri tem vprašanju skupen interes, zato sta se dogovorila za skupni projekt. Omenjena raziskava je torej pokazala, da je vsaj polovica dijakov že bila žrtev verbalnega ali fizičnega nasilja, žrtve pa niso le dijaki, temveč tudi profesorji. Izmed rezultatov raziskave je zaskrbljujoč še podatek, da dijaki menijo, da se žrtvam nameni premalo pomoči.
Uvodoma je zbrane pozdravil in nagovoril Tone Dolčič iz Urada varuha človekovih pravic, ki je povedal, da urad sicer v zadnjih letih ni dobil posebnih pobud za reševanje problematike nasilja med dijaki. V zadnjih treh letih so na uradu obravnavali samo en primer nasilja med dijaki, a se zavedajo, da to ne odraža dejanskega stanja v šolah, je povedal namestnik varuhinje človekovih pravic Tone Dolčič, ki je še ocenil, da se je osveščenost o nasilju izboljšala, saj se o njem več pogovarja in ga ne toleriramo.
Ob predstavitvi problematike nasilja na omizju v Ljubljani je varuh dijakovih pravic DOS Gregor Tim Grünfeld poudaril pomen osebnega stika z dijaki. Grünfeld meni, da bi s skupnim dialogom lahko rešili veliko primerov nasilja in ga v bodoče tudi preprečili. Poudaril je, da nasilje ne sme postati del vsakdana. Kot varuh dijakovih pravic se je na primer srečal s primerom, ko se je dijak zaradi verbalnega nasilja zatekel k profesorju, a je ta odvrnil, da se to dogaja vsak dan in ni nič nenavadnega. Po prepričanju varuha dijakovih pravic bi šola dijaku morala ponujati varno zavetje, profesorji pa bi morali biti s svojim ravnanjem zgled dijakom.
Tudi na šolskem ministrstvu si prizadevajo za zmanjšanje primerov nasilja v šolah. Direktorica urada za razvoj šolstva na šolskem ministrstvu dr. Andreja Barle Lakota je izpostavila povezanost nasilja v šolah z nasiljem v družbi. Kot je povedala, so problematična širša družbena vprašanja, ki lahko pripeljejo tudi do nasilja v šolah. Poudarila je, da šola vseh vprašanj s še tako modernimi pedagoškimi prijemi ne more rešiti.
Z vprašanjem, zakaj se dijaki tako pogosto odločijo za nasilje, se je v svoji predstavitvi ukvarjala Doroteja Lešnik Mugnaioni iz Šole za ravnatelje. Po njenih besedah lahko odločitev za nasilje izhaja iz tega, ker je hitrejše in bolj enostavno od pogovora, usklajevanja in samorefleksije. Dodala pa je še, da nekritična zaščita otrok s strani staršev ni pametna poteza. Pri tem je poudarila še, kako pomembno je, da pri primerih nasilja ukrepajo dijaki takoj in to povejo naprej.
Predstavnica sveta staršev na Gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani Nataša Kajzer Vukša je dejala, da na omenjeni gimnaziji ni veliko fizičnega nasilja, več pa je verbalnega. Pojasnila je, da se pogosto pozablja, da so dijaki kljub letom še psihično nezreli, da bi sami reševali primere nasilja. Zato si želi, da bi v prihodnje starši bolj pogosto sodelovali pri reševanju tovrstnih primerov in si pri tem ne bi zatiskali oči.
Tudi sindikalna zaupnica SVIZ-a na GJP Alenka Cvetkovič je poudarila pomen sodelovanja s starši dijakov in pomen dialoga med dijaki in profesorji oziroma med dijaki in svetovalno službo na srednjih šolah.
V nadaljevanju si lahko ogledate video posnetke z omizja, ki jih bomo sproti še dodajali, obenem pa že napovedujemo tudi prihodnje omizje sredi marca v Mariboru.
Uvodni del omizja z nagovorom ravnatelja GJP Antona Groska, namestnika varuhinje človekovih pravic Toneta Dolčiča in predstavitvijo predsednika DOS Mitje Lešnika:
Predstavitve dr. Andreje Barle Lakota, pomočnika glavnega tajnika SVIZ Marjana Gojkoviča in varuha dijakovih pravic Gregorja Tima Grünfelda:
Začetek zanimive razprave med udeleženci omizja:
Gregor Boštjančič, predsednik dijaškega parlamenta GJP, Julija Ovsec, varuhinja dijakovih pravic na GJP, in ostali udeleženci omizja so v zaključku aktivno razpravljali o svojih pogledih na nasilje:
SVIZ in DOS sta 13. februarja podpisala dogovor o sodelovanju na področju preprečevanja nasilja v šolah. Razlog oz. pobuda za to je bila raziskava Dijaške organizacije iz leta 2009, ki je pokazala na precejšnjo razširjenost nasilja v srednjih šolah na vseh relacijah (dijaki med seboj, dijaki nad profesorji in obratno). SVIZ in DOS sta ugotovila, da imata pri tem vprašanju skupen interes, zato sta se dogovorila za skupni projekt. Omenjena raziskava je torej pokazala, da je vsaj polovica dijakov že bila žrtev verbalnega ali fizičnega nasilja, žrtve pa niso le dijaki, temveč tudi profesorji. Izmed rezultatov raziskave je zaskrbljujoč še podatek, da dijaki menijo, da se žrtvam nameni premalo pomoči.
Uvodoma je zbrane pozdravil in nagovoril Tone Dolčič iz Urada varuha človekovih pravic, ki je povedal, da urad sicer v zadnjih letih ni dobil posebnih pobud za reševanje problematike nasilja med dijaki. V zadnjih treh letih so na uradu obravnavali samo en primer nasilja med dijaki, a se zavedajo, da to ne odraža dejanskega stanja v šolah, je povedal namestnik varuhinje človekovih pravic Tone Dolčič, ki je še ocenil, da se je osveščenost o nasilju izboljšala, saj se o njem več pogovarja in ga ne toleriramo.
Ob predstavitvi problematike nasilja na omizju v Ljubljani je varuh dijakovih pravic DOS Gregor Tim Grünfeld poudaril pomen osebnega stika z dijaki. Grünfeld meni, da bi s skupnim dialogom lahko rešili veliko primerov nasilja in ga v bodoče tudi preprečili. Poudaril je, da nasilje ne sme postati del vsakdana. Kot varuh dijakovih pravic se je na primer srečal s primerom, ko se je dijak zaradi verbalnega nasilja zatekel k profesorju, a je ta odvrnil, da se to dogaja vsak dan in ni nič nenavadnega. Po prepričanju varuha dijakovih pravic bi šola dijaku morala ponujati varno zavetje, profesorji pa bi morali biti s svojim ravnanjem zgled dijakom.
Tudi na šolskem ministrstvu si prizadevajo za zmanjšanje primerov nasilja v šolah. Direktorica urada za razvoj šolstva na šolskem ministrstvu dr. Andreja Barle Lakota je izpostavila povezanost nasilja v šolah z nasiljem v družbi. Kot je povedala, so problematična širša družbena vprašanja, ki lahko pripeljejo tudi do nasilja v šolah. Poudarila je, da šola vseh vprašanj s še tako modernimi pedagoškimi prijemi ne more rešiti.
Z vprašanjem, zakaj se dijaki tako pogosto odločijo za nasilje, se je v svoji predstavitvi ukvarjala Doroteja Lešnik Mugnaioni iz Šole za ravnatelje. Po njenih besedah lahko odločitev za nasilje izhaja iz tega, ker je hitrejše in bolj enostavno od pogovora, usklajevanja in samorefleksije. Dodala pa je še, da nekritična zaščita otrok s strani staršev ni pametna poteza. Pri tem je poudarila še, kako pomembno je, da pri primerih nasilja ukrepajo dijaki takoj in to povejo naprej.
Predstavnica sveta staršev na Gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani Nataša Kajzer Vukša je dejala, da na omenjeni gimnaziji ni veliko fizičnega nasilja, več pa je verbalnega. Pojasnila je, da se pogosto pozablja, da so dijaki kljub letom še psihično nezreli, da bi sami reševali primere nasilja. Zato si želi, da bi v prihodnje starši bolj pogosto sodelovali pri reševanju tovrstnih primerov in si pri tem ne bi zatiskali oči.
Tudi sindikalna zaupnica SVIZ-a na GJP Alenka Cvetkovič je poudarila pomen sodelovanja s starši dijakov in pomen dialoga med dijaki in profesorji oziroma med dijaki in svetovalno službo na srednjih šolah.
V nadaljevanju si lahko ogledate video posnetke z omizja, ki jih bomo sproti še dodajali, obenem pa že napovedujemo tudi prihodnje omizje sredi marca v Mariboru.
Uvodni del omizja z nagovorom ravnatelja GJP Antona Groska, namestnika varuhinje človekovih pravic Toneta Dolčiča in predstavitvijo predsednika DOS Mitje Lešnika:
Predstavitve dr. Andreje Barle Lakota, pomočnika glavnega tajnika SVIZ Marjana Gojkoviča in varuha dijakovih pravic Gregorja Tima Grünfelda:
Začetek zanimive razprave med udeleženci omizja:
Gregor Boštjančič, predsednik dijaškega parlamenta GJP, Julija Ovsec, varuhinja dijakovih pravic na GJP, in ostali udeleženci omizja so v zaključku aktivno razpravljali o svojih pogledih na nasilje:
rs
