Ljubljana, 18.02.2012
Nenadzorovano delo učiteljev doma
V nadaljevanju objavljamo odziv SVIZ-a na zadnje pismo Mojce Škrinjar, objavljeno 11. februarja v Delovi Sobotni prilogi, kot enega v vrsti odzivov na izvirni članek Nenadzorovano delo učiteljev doma, ki je izšel v časniku Delo 17. januarja letos.
Objavljamo tudi povezave do raziskav, ki jih omenjamo v našem odgovoru:
Teachers' Workload Diary Survey
Education at a Glance 2011
Eurydice Key Data on Education in Europe 2009
Več informacij o tej zgodbi v nadaljevanjih najdete tudi na tej povezavi.
Objavljamo tudi povezave do raziskav, ki jih omenjamo v našem odgovoru:
Teachers' Workload Diary Survey
Education at a Glance 2011
Eurydice Key Data on Education in Europe 2009
Več informacij o tej zgodbi v nadaljevanjih najdete tudi na tej povezavi.
Nenadzorovano delo doma (Delo, 17. in 28. januarja 2012 ter 4. in 11. februarja 2012)
Mojca Škrinjar, direktorica CIRIUS Kamnik, in njeni somišljeniki so prepričani, da le osemurna prisotnost učiteljev na delovnem mestu omogoča učencem »optimalni napredek glede na njihove potenciale«, in nas napeljujejo k sklepu, da to počnejo vse »sodobne in uspešne države, ki se uvrščajo v vrh svetovnih dosežkov na področju izobraževanja«. V odgovoru na stališče SVIZ, ki nasprotuje administrativno-normativnemu pogledu na delo strokovnih delavcev, in na trditev sindikata, da gre za podcenjujoč odnos do izkazane odgovornosti učiteljev, pa podpisniki ne navedejo enega samega strokovno podkrepljenega argumenta za obvezno osemurno prisotnost na delovnem mestu. To seveda nikakor ni naključje. Zato podpisane zagovornike te rešitve sprašujemo oziroma pozivamo: navedite eno samo relevantno študijo, ki potrjuje korelacijo med osemurno prisotnostjo učiteljev na delovnem mestu in ugotovljenim napredkom, izboljšanjem znanja učencev, večjo kakovostjo šolstva!? Sami vam lahko postrežemo s številnimi, ki vaše trditve v celoti zanikajo.
Glede na vaše samozavestno zagovarjanje teorije o splošnem napredku, razvijanju odličnosti, o duhovnem in materialnem napredku, ki jih bo vse prinesla obvezna osemurna prisotnost v šoli, vas, na primer, izsledki raziskave našega sindikata, da učitelji svoji službi posvetijo znatno več kot 40 ur na teden, zagotovo ne bodo prepričali. Morala pa bi vas prepričati, denimo, raziskava, ki so jo opravili v Veliki Britaniji (Teachers' Workload Diary Survey) pod okriljem neodvisne agencije Office of Manpower Economics, ki jo najema vlada (!) za svetovanje pri vprašanjih plač in delovnih pogojev učiteljev. Omenjena raziskava, katere izsledki so bili objavljeni leta 2010, je pokazala, da učitelji namenijo svojemu strokovnemu delu povprečno od 48 do 50 ur tedensko! Skoraj identične rezultate lahko najdemo, če želimo, tudi v bolj znanih raziskavah organizacije OECD Izobraževanje na prvi pogled (Education at a Glance 2011) in v Eurydicejevem pregledu Key Data on Education in Europe 2009. Slednji dokument na straneh 168 do 173 jasno in podkrepljeno s podatki pokaže, da v Evropi trinajst držav predpisuje točno število ur, ko morajo biti učitelji nujno prisotni v šoli. Število teh za učitelje »obveznih« ur v šoli le na Portugalskem (35), Islandiji (34) in v Veliki Britaniji (32) presega trideset ur!
Finska (tamkajšnji učitelji imajo predpisanih 25 obveznih ur prisotnosti tedensko v šoli!) je po dosežkih na izobraževalnem področju v svetovnem vrhu in že desetletje najboljša evropska država, a glej ga zlomka, učitelji gredo lahko po koncu pouka domov »v samoto, individualno načrtovat.« Med evropskimi državami jih je torej manj kot pol, ki opredeljujejo obvezno prisotnost učiteljev na delovnem mestu, pa še med njimi le tri več kot 30 ur tedensko. Če bi torej uresničili predlog Mojce Škrinjar, bi bila Slovenija edina evropska država (svetilnik?) z obvezno 40-urno tedensko prisotnostjo učiteljev na delovnem mestu!
Mojca Škrinjar in somišljeniki pri neuspešnem poskusu argumentiranja osemurne obvezne prisotnosti dajejo za zgled tudi uspešna podjetja, kjer »njihovi zaposleni skupaj delajo, ustvarjajo, so inovativni, sodelujejo«, in mimogrede (ter verjetno nehote) razkrijejo svoj neoliberalni ideološki temelj, iz katerega se rojevajo zamisli o nadzoru, registrirnih urah, senzorjih, ki prepoznavajo učitelja po prstnih odtisih, kamerah, ki posnamejo učitelja ob prihodu in odhodu, in podobnih »korporativnih« prijemih. Za streznitev svetujemo pozorno prebiranje klasičnega dela francoskega sociologa Christiana Lavala: »Šola ni podjetje«!
V SVIZ želimo znova izpostaviti, da preudaren in samozavesten pedagoški vodja, ki zaupa svojim sodelavcem ter jim ne odreka strokovne svobode in avtonomije, ekonomijo izrabe delovnega časa zna in si upa prepustiti učiteljem samim, da le-ti v okvirih veljavne zakonodaje samostojno sprejemajo strokovne odločitve, povezane z izvajanjem pouka in drugimi obveznostmi.
V sindikatu se strinjamo, da je usklajeno delo med učitelji pri načrtovanju pouka pomemben element za kakovostno izvedbo pouka, a zaradi tega še ni treba, da učiteljice in učitelji po odloku ravnatelja osem ur obvezno ždijo v šoli, namesto da bi lahko v miru, »v samoti« kaj prebrali, preštudirali, pripravili ali popravili zahtevne teste ... Že zdaj v tistih redkih šolah, kjer jim je izobraževalcem uspelo vsiliti 40-urno prisotnost, opažamo, da te ure v veliki meri zapolnijo z nalaganjem novih administrativnih opravil učiteljem. Naše vprašanje direktorici CIRIUS-a Kamnik ter sopodpisanim ravnateljem in ravnateljicam ob koncu tega pisma je: ali obstaja za vsiljevanje osemurne učiteljeve prisotnosti na delovnem mestu še kakšen drug razlog razen tistega, da to služi kot pomagalo za utrjevanje avtoritete tistih ravnateljev, ki imajo s tem težave, in za uresničevanje zavrte želje po nadzorovanju učiteljic in učiteljev? Se morda tu skrivajo vaši razlogi za nezaupanje do učiteljic in učiteljev, ki jih, mimogrede, javnost v vseh meritvah javnega mnenja visoko ceni in izkazuje zaupanje v njihovo delo, odgovornost in usposobljenost?
Sandi Modrijan, tiskovni predstavnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije
Vaš komentar:
Savi Švigelj (20.02.2012 20:02:22)
Mislim, da se ne motim, da je omenjena gospa že (ali pa bo)sekretarka na ministerstvu. Potem nam je kristalno jasno ,kaj nas čaka.Kam plujemo?Nekaj vrtcev ima obvezno prisotnost vzgojiteljev, kakor pomočnikov 7.5 ur( tudi 8 ur) na delovnem mestu......
Dolgo nisem verjela, da bomo imeli industrijsko merjeni čas.
S.
Mislim, da se ne motim, da je omenjena gospa že (ali pa bo)sekretarka na ministerstvu. Potem nam je kristalno jasno ,kaj nas čaka.Kam plujemo?Nekaj vrtcev ima obvezno prisotnost vzgojiteljev, kakor pomočnikov 7.5 ur( tudi 8 ur) na delovnem mestu......
Dolgo nisem verjela, da bomo imeli industrijsko merjeni čas.
S.
Simona (22.02.2012 09:47:49)
Meni je smešen že doprinos ur, ki naj bi znašal 4,5 ure na teden - nihče nam pa v ta doprinos ne šteje prisotnost na delu tudi med odmori. Potem pa dejansko delaš več, kot naj bi in ni čudno, da je posledica tudi izčrpanost. Banalno pa je, da dostikrat v ta doprinos spada tudi kakšno takšno delo, ki ni ravno s področja izobraževanja - te ure bi lahko za kaj bolj koristnega porabili. Prav tako ni enako obremenjen učitelj slovenščine ali tujega jezika na eni strani in učitelj ŠVZ/LVZ na drugi strani, saj njim ni treba sestavljati in popravljati testov in kakšnih domačih nalog v obliki spisov in podobno.
Če bi pri nas uvedli 40-urno prisotnost, bi se nekateri učitelji prizoževali, ker bi le v zrak gledali, medtem ko nekateri ne bi uspeli vsega narediti v teh 40 urah, ampak ne zato, ker bi bili tako počasni, ampak zato, ker imajo dejansko več dela.
Meni je smešen že doprinos ur, ki naj bi znašal 4,5 ure na teden - nihče nam pa v ta doprinos ne šteje prisotnost na delu tudi med odmori. Potem pa dejansko delaš več, kot naj bi in ni čudno, da je posledica tudi izčrpanost. Banalno pa je, da dostikrat v ta doprinos spada tudi kakšno takšno delo, ki ni ravno s področja izobraževanja - te ure bi lahko za kaj bolj koristnega porabili. Prav tako ni enako obremenjen učitelj slovenščine ali tujega jezika na eni strani in učitelj ŠVZ/LVZ na drugi strani, saj njim ni treba sestavljati in popravljati testov in kakšnih domačih nalog v obliki spisov in podobno.
Če bi pri nas uvedli 40-urno prisotnost, bi se nekateri učitelji prizoževali, ker bi le v zrak gledali, medtem ko nekateri ne bi uspeli vsega narediti v teh 40 urah, ampak ne zato, ker bi bili tako počasni, ampak zato, ker imajo dejansko več dela.
Že v marsičem preizkušana (22.02.2012 13:49:46)
Kljub temu,da poučujem "samo" LVZ ("samo" je za Simono, ki očitno mojega delovnega obsega ne pozna), se oglašam. Po eni strani bi bilo zame zmanjšanje obvezne prisotnosti in s tem sklepam, vsega, kar moram narediti za poučevanje, na samo 8 ur dnevno v šoli, veliko olajšanje. Mirno sem za to, da sem v šoli od 6h do 14h ali morda od 7h do 15h, da imam v šoli miren prostor, kjer lahko delam, berem, ustvarjam, se pripravljam na računalniku, imam tam varno spravljene gore literature, materialov ..., ki mi zdaj jemljejo veliko domačega prostorsa, da si v šoli vse natisnem, opravim vso administracijo, priprave, telefonijade, dogovarjanja za KD, ekskurzije, ŠVN, pogovore s starši, ... V okviru tega časa opravim vse obiske, ki so nujni za kvalitetno izvajanje pouka (ogledi razstav in priprav nanje, "fehtarjenja" podjetij, zasebnikov in vseh, ki so še pripravljeni dati kakšen material za šolo in seveda iskanje teh materialov vsenaokrog, nabava materialov za pouk in dejavnosti.... Vse dejavnosti seveda želim zaključiti v tem okviru delavnika, saj tudi k zdravinku pridem le v času njegovega urnika. Da ne pozabim izbirnih predmetov in krožka - zanje se še posebej kvalitetno pripravljam, izbiram gradiva, obiske delavnic ... vse to bo propadlo, kajti - ob dveh, treh zapiramo! Natečaji, delavnice, tekmovanja, izmenajva likovnih izkušenj med učenci šol in med kolegi z drugih šol? Samo do dveh (treh!). Sodelovanje na javnih prireditvah popoldan, ob sobotah? Tekmovanja ob sobotah? Dajte no. Odapde.
Ne bo dolgo, ko bo počilo med učitelji. Ampak - ne v prid somišljenikov zagovarjanja obvezne 8-urne prisotnosti. Ker uvedba tega bi učitelje časovno razbremenila (pridem domov, in niti ne pomislim več na šolo? Imam popolnoma proste vikende? Dopust? - Nepredstavljivo. Zaenkrat.), kvaliteta pouka pa BO ZAGOTOVO PADLA - se bomo pač šli formalizem, če ga hočejo od nas. Ob koncu 8 ur zapremo okence, zaklenemo predal, pustimo nedokončano za naslednji dan, če bo treba ... Kvaliteta pouka se bo osiromašila, saj sem bila v šoli 8 ur in ne bom šla zapravljat popoldneva za nabiranje storžev in vej za naslednji dan. Zakaj že, če sem svojo obveznost za ta dan že opravila? Ker to HOČEJO od mene. Da postanem zbirokratiziran uradnik. Mi, "ta stari" učitelji bi morda še kdaj pogoljufali in nekoliko oplemenitili pouk s kakšnim dodatkom, mladi pa ... Saj bodo že od začetka navajeni, da se po osmih urah predal zapre...
Kljub temu,da poučujem "samo" LVZ ("samo" je za Simono, ki očitno mojega delovnega obsega ne pozna), se oglašam. Po eni strani bi bilo zame zmanjšanje obvezne prisotnosti in s tem sklepam, vsega, kar moram narediti za poučevanje, na samo 8 ur dnevno v šoli, veliko olajšanje. Mirno sem za to, da sem v šoli od 6h do 14h ali morda od 7h do 15h, da imam v šoli miren prostor, kjer lahko delam, berem, ustvarjam, se pripravljam na računalniku, imam tam varno spravljene gore literature, materialov ..., ki mi zdaj jemljejo veliko domačega prostorsa, da si v šoli vse natisnem, opravim vso administracijo, priprave, telefonijade, dogovarjanja za KD, ekskurzije, ŠVN, pogovore s starši, ... V okviru tega časa opravim vse obiske, ki so nujni za kvalitetno izvajanje pouka (ogledi razstav in priprav nanje, "fehtarjenja" podjetij, zasebnikov in vseh, ki so še pripravljeni dati kakšen material za šolo in seveda iskanje teh materialov vsenaokrog, nabava materialov za pouk in dejavnosti.... Vse dejavnosti seveda želim zaključiti v tem okviru delavnika, saj tudi k zdravinku pridem le v času njegovega urnika. Da ne pozabim izbirnih predmetov in krožka - zanje se še posebej kvalitetno pripravljam, izbiram gradiva, obiske delavnic ... vse to bo propadlo, kajti - ob dveh, treh zapiramo! Natečaji, delavnice, tekmovanja, izmenajva likovnih izkušenj med učenci šol in med kolegi z drugih šol? Samo do dveh (treh!). Sodelovanje na javnih prireditvah popoldan, ob sobotah? Tekmovanja ob sobotah? Dajte no. Odapde.
Ne bo dolgo, ko bo počilo med učitelji. Ampak - ne v prid somišljenikov zagovarjanja obvezne 8-urne prisotnosti. Ker uvedba tega bi učitelje časovno razbremenila (pridem domov, in niti ne pomislim več na šolo? Imam popolnoma proste vikende? Dopust? - Nepredstavljivo. Zaenkrat.), kvaliteta pouka pa BO ZAGOTOVO PADLA - se bomo pač šli formalizem, če ga hočejo od nas. Ob koncu 8 ur zapremo okence, zaklenemo predal, pustimo nedokončano za naslednji dan, če bo treba ... Kvaliteta pouka se bo osiromašila, saj sem bila v šoli 8 ur in ne bom šla zapravljat popoldneva za nabiranje storžev in vej za naslednji dan. Zakaj že, če sem svojo obveznost za ta dan že opravila? Ker to HOČEJO od mene. Da postanem zbirokratiziran uradnik. Mi, "ta stari" učitelji bi morda še kdaj pogoljufali in nekoliko oplemenitili pouk s kakšnim dodatkom, mladi pa ... Saj bodo že od začetka navajeni, da se po osmih urah predal zapre...
L (22.02.2012 20:56:18)
Zaradi vseh že naštetih razlogov (in še mnogo drugih) nasprotujem 8-urni prisotnosti.
Sprašujem pa se, zakaj menite, da bo to uvedeno, kljub temu da nas je večina proti?
Ali bomo slovenski učitelji in učiteljice TOKRAT zbrali dovolj volje, da se javno upremo takim poniževalnim poskusom spreminjanja večdesetletne prakse šolskega dela? Ali bomo TOKRAT stopili skupaj in ali bomo dovolili, da nas politika spremeni v osemurne mezdne delavce?
Ali bomo TOKRAT z vsemi argumenti dokazali, da že velikokrat delamo več kot 40 ur na teden - zastonj, brez delovne uspešnosti, brez hvala, brez napredovanja, z zamrznjenimi plačami ... pa vendar s pedagoškim srcem in voljo?
Če bo SVIZ organiziral demonstracije, upam, da TOKRAT ne bo problem s prisotnostjo učiteljev in učiteljic (kot je bil na nekaterih drugih shodih/uporih).
Zaradi vseh že naštetih razlogov (in še mnogo drugih) nasprotujem 8-urni prisotnosti.
Sprašujem pa se, zakaj menite, da bo to uvedeno, kljub temu da nas je večina proti?
Ali bomo slovenski učitelji in učiteljice TOKRAT zbrali dovolj volje, da se javno upremo takim poniževalnim poskusom spreminjanja večdesetletne prakse šolskega dela? Ali bomo TOKRAT stopili skupaj in ali bomo dovolili, da nas politika spremeni v osemurne mezdne delavce?
Ali bomo TOKRAT z vsemi argumenti dokazali, da že velikokrat delamo več kot 40 ur na teden - zastonj, brez delovne uspešnosti, brez hvala, brez napredovanja, z zamrznjenimi plačami ... pa vendar s pedagoškim srcem in voljo?
Če bo SVIZ organiziral demonstracije, upam, da TOKRAT ne bo problem s prisotnostjo učiteljev in učiteljic (kot je bil na nekaterih drugih shodih/uporih).
Stanko (23.02.2012 22:51:58)
Simona,tudi sam se ne strinjam z 8 urno prisotnostjo na delovnem mestu, je pa me zmotila tvoja primerjava dela med učiteljem SLV in športne vzgoje. Popolnoma se strinjam s tabo, da učitelji športne vzgoje ne popravljamo testov, očitno pa ti niti malo ne poznaš dela športnega pedagoga. Samo za primer: odgovornost za učence, npr. pri gimnastiki.
Pa lep pozdrav!
Simona,tudi sam se ne strinjam z 8 urno prisotnostjo na delovnem mestu, je pa me zmotila tvoja primerjava dela med učiteljem SLV in športne vzgoje. Popolnoma se strinjam s tabo, da učitelji športne vzgoje ne popravljamo testov, očitno pa ti niti malo ne poznaš dela športnega pedagoga. Samo za primer: odgovornost za učence, npr. pri gimnastiki.
Pa lep pozdrav!
M.K.J. (24.02.2012 09:49:54)
Ne morem verjeti, da tako stvar predlaga nekdo, ki je v tem poslu. Gospa Mojca bi naj vendar poznala delo učiteljev. Ne strinjam se s tem, da bi morala biti v šoli 8 ur dnevno, ker je delo lingvista intenzivirano v valovih čez vse šolsko leto. So dnevi, tedni, ko delam za šolo tudi 10-15 ur na dan, ali pa morda poleg poukale eno ali dve . Ne strinjam se s Simoninim mnenjem glade obremenjenosti učiteljev. Vsi v šoli, ki kaže dobre rezultate, morajo sodelovati, delati z roko v roki, zato ni res, da učitelji LVZ/ŠVZ delajo manj od lingvistov, matematikov... Govorimo lahko le o dobrih in manj dobrih učiteljih, enako kot o dobrih in manj dobrih zdravnikih, pravnikih, direktorjih, itd. Zavedati se je treba, da je delo učitelja izčrpavajoče, da jih vedno več zboleva, da so bolniške daljše, da so mali nadebudneži vedno živahnejši, bolj jezikavi, mnogi nevzgojeni, funkcionalno nezreli za šolo, kot pravi ga. Godina. Sploh pa ni treba omenjati staršev, ki se prav tako vtikajo v strokovno delo učiteljev. Mimogrede, kdo se vtika v delo advokatov, sodnikov, zdravnikov, policajev, vojakov, bankirjev...? V učiteljevo delo pa se vtakne vsakdo, ki je nekaj časa hodil v šolo. Merila, nivoji, vrednote... so v Sloveniji že dolgo podrte. Učinkovito orodje je bilo šolam že davno odvzeto. Vedno bolj iz nas delajo birokrate, pisarje, namesto da bi nas pustili UČITI, VZGAJATI, PREDVSEM PA UČITI, KAKO SE UČITI. Nivo znanja pada, čeprav slovenske šole v evropskem merilu ne kotirajo nizko. Še bi lahko marsikaj napisala. Pa premislite, kam to vodi. Predvsem v slabo voljo. Učitelji že danes nismo zadovoljni ne s plačo, ne z vrednotenjem našega dela, če dodate še tako prisilo, bo pa dobra volja res odšla rakom žvižgat, z njo pa bo šla tudi prijazna šola, za katero si prizadevate že skoraj 20 let. Za koga prijazna?
M.K.J.
Ne morem verjeti, da tako stvar predlaga nekdo, ki je v tem poslu. Gospa Mojca bi naj vendar poznala delo učiteljev. Ne strinjam se s tem, da bi morala biti v šoli 8 ur dnevno, ker je delo lingvista intenzivirano v valovih čez vse šolsko leto. So dnevi, tedni, ko delam za šolo tudi 10-15 ur na dan, ali pa morda poleg poukale eno ali dve . Ne strinjam se s Simoninim mnenjem glade obremenjenosti učiteljev. Vsi v šoli, ki kaže dobre rezultate, morajo sodelovati, delati z roko v roki, zato ni res, da učitelji LVZ/ŠVZ delajo manj od lingvistov, matematikov... Govorimo lahko le o dobrih in manj dobrih učiteljih, enako kot o dobrih in manj dobrih zdravnikih, pravnikih, direktorjih, itd. Zavedati se je treba, da je delo učitelja izčrpavajoče, da jih vedno več zboleva, da so bolniške daljše, da so mali nadebudneži vedno živahnejši, bolj jezikavi, mnogi nevzgojeni, funkcionalno nezreli za šolo, kot pravi ga. Godina. Sploh pa ni treba omenjati staršev, ki se prav tako vtikajo v strokovno delo učiteljev. Mimogrede, kdo se vtika v delo advokatov, sodnikov, zdravnikov, policajev, vojakov, bankirjev...? V učiteljevo delo pa se vtakne vsakdo, ki je nekaj časa hodil v šolo. Merila, nivoji, vrednote... so v Sloveniji že dolgo podrte. Učinkovito orodje je bilo šolam že davno odvzeto. Vedno bolj iz nas delajo birokrate, pisarje, namesto da bi nas pustili UČITI, VZGAJATI, PREDVSEM PA UČITI, KAKO SE UČITI. Nivo znanja pada, čeprav slovenske šole v evropskem merilu ne kotirajo nizko. Še bi lahko marsikaj napisala. Pa premislite, kam to vodi. Predvsem v slabo voljo. Učitelji že danes nismo zadovoljni ne s plačo, ne z vrednotenjem našega dela, če dodate še tako prisilo, bo pa dobra volja res odšla rakom žvižgat, z njo pa bo šla tudi prijazna šola, za katero si prizadevate že skoraj 20 let. Za koga prijazna?
M.K.J.
Marjan Rode (25.02.2012 19:14:03)
Prebral sem mnenje omenjenih ravnateljev v prilogi Dela in se povsem strinjam s trditvami v pismu SVIZ-a podpisnikom. Kot bivši ravnatelj in več desetletni učitelj lahko zapišem, da je delo učitelja zelo drugačno, kot normirana dela v industriji, pisarni in na podobnih delovnih mestih. Drugačnost je argumentirano navedena v omenjenem odgovoru. Zato trdim, da je razmišljanje v omenjenem pismu predvsem odraz nezaupanja in želje po nadzoru. Tovrstne ideje se namreč končajo pri ugotavljanju, kaj in kako meriti delo učitelja, ko je po naravi dela na delovnem mestu več kot osem ur ali kaj početi takrat, ko na šoli ni učencev. Skratka, s to idejo je več težav kot koristnih rešitev.
Marjan Rode
Prebral sem mnenje omenjenih ravnateljev v prilogi Dela in se povsem strinjam s trditvami v pismu SVIZ-a podpisnikom. Kot bivši ravnatelj in več desetletni učitelj lahko zapišem, da je delo učitelja zelo drugačno, kot normirana dela v industriji, pisarni in na podobnih delovnih mestih. Drugačnost je argumentirano navedena v omenjenem odgovoru. Zato trdim, da je razmišljanje v omenjenem pismu predvsem odraz nezaupanja in želje po nadzoru. Tovrstne ideje se namreč končajo pri ugotavljanju, kaj in kako meriti delo učitelja, ko je po naravi dela na delovnem mestu več kot osem ur ali kaj početi takrat, ko na šoli ni učencev. Skratka, s to idejo je več težav kot koristnih rešitev.
Marjan Rode
