Pridružite se nam
38.000 članov zaposlenih v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi.
Svizove novice!
Spodaj vpišite e-naslov:
Ljubljana, 11.07.2017

Boljši, slabši, povprečni ...

V Statističnem uradu RS (SURS) so ob letošnjem dnevu Evrope pripravili publikacijo Boljši, slabši, povprečni (Statistični portret Slovenije v mednarodni skupnosti 2017), v kateri prikazujejo položaj Slovenije v primerjavi z drugimi državami članicami Evropske unije. Države med seboj primerjajo po klasičnih makroekonomskih kazalnikih, kot so inflacija, BDP, zadolženost držav, stopnja brezposelnosti, in tudi po nekaterih drugih, splošni javnosti bolj razumljivih kazalnikih, s katerimi se srečujemo vsakodnevno, na primer po cenah goriva, velikosti stanovanj, številu avtomobilov, številu zdravnikov, pridelavi vina, številu prihodov turistov in - ob številnih drugih kazalnikih - tudi po izobraževanju.

Tako v SURS izpostavljajo, da je imela leta 2015 med prebivalstvom, starim od 15 do 74 let, največ terciarno izobraženih Finska: 35 %. V Romuniji pa je bil delež prebivalcev s terciarno izobrazbo najnižji (14 %). Delež srednješolsko izobraženih je bil največji v Češki republiki (68 %), najmanjši v Estoniji (22 %). V Sloveniji je bil delež oseb z doseženo največ osnovnošolsko izobrazbo manjši od povprečja v celotni EU-28, delež srednješolsko izobraženih je bil večji, z deležem oseb s terciarno izobrazbo pa se je uvrstila blizu povprečja.

V zadnjih letih čedalje več govorimo o vseživljenjskem učenju, saj je pridobivanje novega znanja in veščin nujno za ohranjanje naših sedanjih in pridobivanje novih zaposlitev. Leta 2015 je bilo največ odraslih (25–64 let) vključenih v vseživljenjsko učenje v severnoevropskih državah (Švedska, Danska, Finska), najmanj pa v vzhodnoevropskih državah (Romunija, Bolgarija, Slovaška). S kazalnikom “zgodnja opustitev izobraževanja” opisujemo delež prebivalcev, starih 18–24 let, z največ osnovnošolsko izobrazbo, ki niso vključeni v nobeno izobraževanje ali usposabljanje. Največje deleže takih prebivalcev so leta 2016 imeli v južnih in vzhodnih državah Evropske unije. V Sloveniji je bil ta delež drugi najnižji in je znašal 4,7 % (pred nami je bila le Hrvaška). Deleži mladih (15–24 let), ki se niso niti izobraževali niti niso bili delovno aktivni, so bili v 2015 manjši v severnih državah članicah EU, večji pa v južnih in vzhodnih državah članicah EU. V Sloveniji je bilo takih mladih 9,5 %, in s tem podatkom smo se uvrstili v tisto polovico držav članic EU-28, kjer so ti deleži manjši.

V izobraževanje ali usposabljanje je bilo leta 2016 vključenih 11,7 % odraslih žensk in 9,8 % odraslih moških. Leta 2007 je bilo vključenih v vseživljenjsko učenje nekoliko manj odraslih obeh spolov (9,4 %). V vseživljenjsko učenje je bilo leta 2016 vključenih več žensk (13,4 %) kot moških (10,5 %). Pred 10 leti (2007) je bil delež odraslih, vključenih v izobraževanje in usposabljanje, večji (15,1 %).

Več podatkov in primerjav si lahko ogledate v publikaciji SURS Boljši, slabši, povprečni, ki je na voljo na tej povezavi.

Vaš komentar:

Z vpisom zahtevanih podatkov lahko h gornji objavi prispevate svoj komentar. Vnos vašega e-naslova, ki ob komentarju ne bo objavljen, je obvezen, saj boste nanj prejeli potrditveno obvestilo. V tem obvestilu boste našli povezavo, na katero morate klikniti, da bo vaš komentar na strani postal viden.

Za morebitna dodatna pojasnila nam lahko pišete na e-naslov: info@sviz.si
Ime:
E-naslov:
Komentar:   

Trenutno ni komentarjev

Člani smo:

ETUCE
KSJS
Education International
FIM

Ostanite na tekočem:

RSS novice:

Povej naprej:


 
GO SVIZ Slovenije: Oražnova 3, p.p. 196, 1102 Ljubljana, telefon: +386 1 24 40 900, faks: +386 1 24 40 920, e-pošta: info@sviz.si in tajnistvo@sviz.si;
pravna služba - 01/24 40 910, 01/24 40 912, 01/24 40 914 in 01/24 40 922, e-pošta: pravna.pisarna@sviz.si;
finance in organizacija - 01/24 40 906; mednarodna dejavnost in stiki z javnostmi - 01/24 40 908