Ljubljana, 16.01.2012
Letos privarčevati 700 milijonov evrov
Minuli petek so se predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov srečali na seji Ekonomsko socialnega sveta (ESS), katere glavna točka je bilo vprašanje javnih financ. Predstavniki vlade, ki opravlja tekoče posle, so delodajalcem in sindikatom predstavili aktualne makroekonomske kazalce, med drugim tudi potrebo po rebalansu proračuna. Na seji ESS je minister, ki opravlja tekoče posle, Mitja Gaspari socialne partnerje spomnil, da mora Slovenija letos privarčevati 700 milijonov evrov. O tem, kako naj bi varčevali in prišli do teh prihrankov, pa si socialni partnerji niso bili enotni; delodajalci so se zavzeli za spodbuditev gospodarske rasti, sindikati javnega sektorja pa so opozorili, da ne bodo pristali na morebitne nove posege (nižanje) v plače javnih uslužbencev.
Vlada je socialnim partnerjem predstavila javnofinančne okvire za letos in obdobje naslednjih štirih do petih let, "in sicer skladno s prakso, ki se uveljavlja v EU s tako imenovanim evropskim semestrom, ter zavezami, ki izhajajo iz že sprejetih dokumentov in dokumentov, ki jih EU sprejema ta trenutek", je ob robu seje ESS pojasnil minister Gaspari. Slovenija bi morala letos privarčevati 700 milijonov evrov, kako bo s socialnim dogovorom glede varčevanja, pa bo pokazala politika nove vlade, je še dejal minister.
Vlada se je za predstavitev podatkov o javnih financah odločila, ker je treba socialnim partnerjem, med katerimi teče dialog o izhodiščih za socialni sporazum, predstaviti, kakšne so javnofinančne zmožnosti v letih 2012 in 2013, je na novinarski konferenci povedal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Miloš Pavlica. Ti podatki naj bi bili socialnim partnerjem v pomoč, da bi predlog sporazuma temeljil na realnih podatkih. Nova vlada bo morala predstaviti strategijo in tudi rebalans proračuna 2012, tako da je prav, da so seznanjeni s podatki, dodaja Pavlica.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je na novinarski konferenci po seji ESS ocenil, da je javnofinančna situacija slaba, da pa bi bila brez interventnega zakona še slabša, tako da so po njegovem mnenju socialni partnerji s strinjanjem pri interventnem zakonu vsaj delno pripomogli, da javnofinančna slika ni še slabša. Postavlja se vprašanje, kje privarčevati. "Na delodajalski strani menimo, da tega denarja ne gre iskati na strani investicij, ki bi pomagale oživiti gospodarstvo. Rešitve je treba iskati v reformah trga dela, pokojninski reformi in izboljšanju poslovnega okolja," je dejal Smole. Na drugi strani so prepričani, da bo k stabilizaciji javnih financ najbolj pripomogla gospodarska rast, s čimer bi se izboljšali prilivi.
Za sindikate ni sporno, da so stabilne javne finance v korist delavcev in upokojencev, je na novinarski konferenci dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič, a dodal, da težava nastane pri vprašanju, po kateri poti priti do stabilnih javnih financ. Prepričan je, da strategija, ki prihaja s strani Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, ni dobra. Gre namreč za reševanje javnih financ na račun socialne države ter zniževanja pravic delavcev in upokojencev. Po Semoličevem mnenju je treba rešitve iskati na področjih, ki bodo krepila proračunske prilive.
Glavni tajnik SVIZ in predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je v svojih izjavah poudaril, da ga je izrazito zmotilo, da se na neki način že predpostavlja zamrznitev plač v javnem sektorju v drugi polovici leta. Opozoril je, da bi Slovenija na ta način privarčevala le 250 milijonov evrov in se vprašal, kako bi se privarčevalo še preostalo vsoto. Reševanje krize z zniževanjem plač v javnem sektorju je po Štrukljevih besedah iluzija, prej bi bilo treba varčevati pri kapitalskih dobičkih in obremeniti najbogatejše.
"V Sloveniji še vedno različno razumemo, kje smo, predvsem pa se premalo zavedamo, da bi morali zelo hitro ukrepati, da res ne bomo doživeli finančnega zloma," pa je ob robu seje povedal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Kot je poudaril, bi bilo treba takoj zagotoviti gospodarsko rast, pridobiti domača sredstva in sredstva na mednarodnih trgih, tuje investitorje itd. "Pospešiti je treba vse postopke za zagotovitev rasti," je navedel. Glede soglasja s sindikati je ocenil, da se je tudi danes pokazalo, "da nekateri še vedno razmišljajo predvsem o tem, kako bi trenutne zagate in razmere reševali s pritiski na ulici, premalo pa so usmerjeni v prihodnost". Kljub temu verjame, da možnost za dogovor obstaja. "Dokler bomo sedeli za mizo in iskali rešitve, smo lahko optimisti," je prepričan Hribar Milič.
Vlada je socialnim partnerjem predstavila javnofinančne okvire za letos in obdobje naslednjih štirih do petih let, "in sicer skladno s prakso, ki se uveljavlja v EU s tako imenovanim evropskim semestrom, ter zavezami, ki izhajajo iz že sprejetih dokumentov in dokumentov, ki jih EU sprejema ta trenutek", je ob robu seje ESS pojasnil minister Gaspari. Slovenija bi morala letos privarčevati 700 milijonov evrov, kako bo s socialnim dogovorom glede varčevanja, pa bo pokazala politika nove vlade, je še dejal minister.
Vlada se je za predstavitev podatkov o javnih financah odločila, ker je treba socialnim partnerjem, med katerimi teče dialog o izhodiščih za socialni sporazum, predstaviti, kakšne so javnofinančne zmožnosti v letih 2012 in 2013, je na novinarski konferenci povedal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Miloš Pavlica. Ti podatki naj bi bili socialnim partnerjem v pomoč, da bi predlog sporazuma temeljil na realnih podatkih. Nova vlada bo morala predstaviti strategijo in tudi rebalans proračuna 2012, tako da je prav, da so seznanjeni s podatki, dodaja Pavlica.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je na novinarski konferenci po seji ESS ocenil, da je javnofinančna situacija slaba, da pa bi bila brez interventnega zakona še slabša, tako da so po njegovem mnenju socialni partnerji s strinjanjem pri interventnem zakonu vsaj delno pripomogli, da javnofinančna slika ni še slabša. Postavlja se vprašanje, kje privarčevati. "Na delodajalski strani menimo, da tega denarja ne gre iskati na strani investicij, ki bi pomagale oživiti gospodarstvo. Rešitve je treba iskati v reformah trga dela, pokojninski reformi in izboljšanju poslovnega okolja," je dejal Smole. Na drugi strani so prepričani, da bo k stabilizaciji javnih financ najbolj pripomogla gospodarska rast, s čimer bi se izboljšali prilivi.
Za sindikate ni sporno, da so stabilne javne finance v korist delavcev in upokojencev, je na novinarski konferenci dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič, a dodal, da težava nastane pri vprašanju, po kateri poti priti do stabilnih javnih financ. Prepričan je, da strategija, ki prihaja s strani Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, ni dobra. Gre namreč za reševanje javnih financ na račun socialne države ter zniževanja pravic delavcev in upokojencev. Po Semoličevem mnenju je treba rešitve iskati na področjih, ki bodo krepila proračunske prilive.
Glavni tajnik SVIZ in predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je v svojih izjavah poudaril, da ga je izrazito zmotilo, da se na neki način že predpostavlja zamrznitev plač v javnem sektorju v drugi polovici leta. Opozoril je, da bi Slovenija na ta način privarčevala le 250 milijonov evrov in se vprašal, kako bi se privarčevalo še preostalo vsoto. Reševanje krize z zniževanjem plač v javnem sektorju je po Štrukljevih besedah iluzija, prej bi bilo treba varčevati pri kapitalskih dobičkih in obremeniti najbogatejše.
"V Sloveniji še vedno različno razumemo, kje smo, predvsem pa se premalo zavedamo, da bi morali zelo hitro ukrepati, da res ne bomo doživeli finančnega zloma," pa je ob robu seje povedal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Kot je poudaril, bi bilo treba takoj zagotoviti gospodarsko rast, pridobiti domača sredstva in sredstva na mednarodnih trgih, tuje investitorje itd. "Pospešiti je treba vse postopke za zagotovitev rasti," je navedel. Glede soglasja s sindikati je ocenil, da se je tudi danes pokazalo, "da nekateri še vedno razmišljajo predvsem o tem, kako bi trenutne zagate in razmere reševali s pritiski na ulici, premalo pa so usmerjeni v prihodnost". Kljub temu verjame, da možnost za dogovor obstaja. "Dokler bomo sedeli za mizo in iskali rešitve, smo lahko optimisti," je prepričan Hribar Milič.
