Ljubljana, 18.01.2012
O delovniku in delu učiteljev
V včerajšnji številki časnika Delo je bil objavljen članek »Nenadzorovano delo učiteljev doma« o problematiki delovnega časa učiteljev, obvezne prisotnosti, doprinosa, evidentiranja, dopustov in počitnic … V nadaljevanju objavljamo članek s spletne strani Dela v celoti, obenem pa vas tudi vabimo, da preko spodnjega obrazca prispevate svoje komentarje in razmišljanja o opisani problematiki delovnega časa v šolah.
Nenadzorovano delo učiteljev doma
Vse redkejši so primeri, ko učitelji takoj po pouku odidejo domov in pozabijo na službo.
Nevenka Žolnir, notranja politika
tor, 17.01.2012, 15:00
Vse redkejši so primeri, ko učitelji takoj po pouku odidejo domov in pozabijo na službo.
Nevenka Žolnir, notranja politika
tor, 17.01.2012, 15:00
Dejstvo je, da imajo učitelji, tako kot drugi javni uslužbenci, 40-urni delavnik in dolžino dopusta po pogodbi za javni sektor (slika je simbolična), foto: Jure Eržen/DELO
Ljubljana - Učiteljski sindikat je pred kratkim posredoval zaradi izplačevanja dodatka za popoldansko delo v glasbenih šolah. To je znova postavilo vprašanje o delovnem času vseh učiteljev, o katerem so mnogi prepričani, da je eden najbolj problematičnih v našem šolstvu.
Čeprav sporočilo okrožnice ministrstva za šolstvo zadeva glasbene šole, so si ga učitelji v oddelkih podaljšanega bivanja razlagali, kot da tudi njim pripada dodatek za delo po 13. uri. Tudi ko so prejeli uradno razlago, da to zanje ne velja, se nekateri s tem menda ne morejo sprijazniti.
To kaže, da te zadeve po šolah še zdaleč niso urejene.
Primeri, ko učitelji takoj po pouku odidejo domov, na hitro naredijo priprave za naslednji dan, nato pa preprosto pozabijo na službo, so po zatrjevanju ravnateljev vse redkejši. A vendarle so. Starši, ki so pod pritiskom delodajalcev vedno dlje v službi in si domov nosijo delo, vendar za to niso dodatno plačani, to težko razumejo. Predvsem pa strokovnjaki opozarjajo, da bi morali biti učitelji v šolah dlje kot do 12. ali 13. ure že zaradi zahtev sodobnega pouka, saj vsebuje veliko medpredmetnega povezovanja in timskega načrtovanja.
Vsaka šola po svoje
Pri iskanju načina, kako nekoliko dlje »zadržati« učitelje v šoli, so ravnatelji prepuščeni lastni iznajdljivosti, zato so razmere po šolah zelo različne. Obstajajo šole, v katerih morajo učitelji svojo navzočnost evidentirati na elektronski uri, drugi se vpisujejo na javne sezname, tretji le na osebne.
»Skoraj vsaka šola ima svoj sistem in zadeve bi morali nujno poenotiti,« ugotavlja predsednik združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Alen Kofol. Z novim ministrom nameravajo to razpravo na novo odpreti. Zaradi kočljivega posega v že pridobljene pravice jim sicer še pri nobenem dosedanjem ministru ni uspelo dobiti podpore.
Tudi glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) Branimir Štrukelj meni, da bi morali to urediti enotno za vse šole. V zvezi s tem dobivajo številne pritožbe. Pred kratkim so jih z neke šole obvestili, da je ravnatelj namestil kamero, ki je snemala prihode in odhode zaposlenih. Nazadnje je od tega odstopil.
Štirideseturni delovnik
Štrukelj pričakuje, da bodo obnovili pogovore o letni učni obveznosti učiteljev, ki so jih začeli že v prejšnjem mandatu. Poskusi, da bi bilo del učne obveznosti učiteljev tudi individualno delo z učenci po rednem pouku, sicer segajo še v čas ministrovanja Slavka Gabra. »To je rešitev, ki jo poznajo v pedagoško razvitih državah, vendar predpostavlja, da učitelje na drugi strani razbremenimo nekaterih drugih, predvsem administrativnih nalog,« poudarja Štrukelj.
Dejstvo je, da imajo učitelji, tako kot drugi javni uslužbenci, 40-urni delavnik in dolžino dopusta po pogodbi za javni sektor, šolskih dni pa je le 190. Po zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Zofvi) imajo osnovnošolski učitelji 22 pedagoških ur učne obveznosti (za slovenščino 21), srednješolski pa 20 oziroma 19. Preostali čas je namenjen pripravam na pouk in drugemu delu (govorilne ure, pedagoške konference, organizacija šolskih proslav, spremljanje učencev na izlete, tabore ali prireditve ipd.). Ker delajo tudi doma, nastajajo dvomi, ali delajo dovolj ali celo premalo. Redki, ki si o tem drznejo govoriti, opozarjajo, da se računica ne izide vedno.
Obvezno v šoli
Poglejmo dva primera. Na ljubljanski OŠ Toneta Čufarja morajo biti učitelji po pravilniku, ki ga je sprejela ravnateljica Tanja Grünfeld, vsak dan obvezno navzoči šest ur. Po pouku naredijo priprave, opravijo sestanke, načrtujejo dejavnosti in nadomeščanja. Dve uri na dan jim ostaneta za popoldanske govorilne ure in roditeljske sestanke. Opredelili so tudi, kaj je dodatno delo (na primer vodenje šolskega arhiva), ki šteje za tako imenovani doprinos ur za manjkajoče dneve dopusta med počitnicami. Evidenco ur si vodijo učitelji sami in jo oddajo pomočnici ravnateljice.
V Centru za izobraževanje, usposabljanje in rehabilitacijo v Kamniku je direktorica Mojca Škrinjar v letošnjem šolskem letu uvedla obvezno osemurno navzočnost. Dneve dopusta med počitnicami si podaljšujejo z neenakomerno razporeditvijo dela med šolskim letom, z nadomeščanji kolegov in drugim neposrednim delom z učenci in dijaki.
Že v svoji nekdanji vlogi na ministrstvu za šolstvo, ko je bila direktorica direktorata za vrtce in osnovne šole, je Škrinjarjeva veliko pozornost namenjala delovnemu času učiteljev.
»Zofvi določa, da ima učitelj v 40-urnem delavniku 22 ur (ali manj) obveznega dela z učenci, nikjer pa ne piše, da drugo delo lahko opravi doma,« poudarja sogovornica. Po njenem prepričanju je to, da svoje delo učitelji opravijo v službi, bolje za vse vpletene. Po dolgem usklajevanju se je večini zdel ta ukrep najbolj pravična in učinkovita rešitev, je pa povzročil velike spremembe v življenjskem ritmu učiteljev. Šolsko delo zdaj poteka odlično, pravi Škrinjarjeva. Res pa je, da so kot zavod za rehabilitacijo posebni, ker imajo dovolj prostora za delo, premislek in sprostitev. Po njenem mnenju noben zavod v naši državi nima dovolj denarja, da bi delovna mesta doma opremljal in pregledoval z varnostnega vidika, kot določa zakon.
Čeprav sporočilo okrožnice ministrstva za šolstvo zadeva glasbene šole, so si ga učitelji v oddelkih podaljšanega bivanja razlagali, kot da tudi njim pripada dodatek za delo po 13. uri. Tudi ko so prejeli uradno razlago, da to zanje ne velja, se nekateri s tem menda ne morejo sprijazniti.
To kaže, da te zadeve po šolah še zdaleč niso urejene.
Primeri, ko učitelji takoj po pouku odidejo domov, na hitro naredijo priprave za naslednji dan, nato pa preprosto pozabijo na službo, so po zatrjevanju ravnateljev vse redkejši. A vendarle so. Starši, ki so pod pritiskom delodajalcev vedno dlje v službi in si domov nosijo delo, vendar za to niso dodatno plačani, to težko razumejo. Predvsem pa strokovnjaki opozarjajo, da bi morali biti učitelji v šolah dlje kot do 12. ali 13. ure že zaradi zahtev sodobnega pouka, saj vsebuje veliko medpredmetnega povezovanja in timskega načrtovanja.
Vsaka šola po svoje
Pri iskanju načina, kako nekoliko dlje »zadržati« učitelje v šoli, so ravnatelji prepuščeni lastni iznajdljivosti, zato so razmere po šolah zelo različne. Obstajajo šole, v katerih morajo učitelji svojo navzočnost evidentirati na elektronski uri, drugi se vpisujejo na javne sezname, tretji le na osebne.
»Skoraj vsaka šola ima svoj sistem in zadeve bi morali nujno poenotiti,« ugotavlja predsednik združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Alen Kofol. Z novim ministrom nameravajo to razpravo na novo odpreti. Zaradi kočljivega posega v že pridobljene pravice jim sicer še pri nobenem dosedanjem ministru ni uspelo dobiti podpore.
Tudi glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) Branimir Štrukelj meni, da bi morali to urediti enotno za vse šole. V zvezi s tem dobivajo številne pritožbe. Pred kratkim so jih z neke šole obvestili, da je ravnatelj namestil kamero, ki je snemala prihode in odhode zaposlenih. Nazadnje je od tega odstopil.
Štirideseturni delovnik
Štrukelj pričakuje, da bodo obnovili pogovore o letni učni obveznosti učiteljev, ki so jih začeli že v prejšnjem mandatu. Poskusi, da bi bilo del učne obveznosti učiteljev tudi individualno delo z učenci po rednem pouku, sicer segajo še v čas ministrovanja Slavka Gabra. »To je rešitev, ki jo poznajo v pedagoško razvitih državah, vendar predpostavlja, da učitelje na drugi strani razbremenimo nekaterih drugih, predvsem administrativnih nalog,« poudarja Štrukelj.
Dejstvo je, da imajo učitelji, tako kot drugi javni uslužbenci, 40-urni delavnik in dolžino dopusta po pogodbi za javni sektor, šolskih dni pa je le 190. Po zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Zofvi) imajo osnovnošolski učitelji 22 pedagoških ur učne obveznosti (za slovenščino 21), srednješolski pa 20 oziroma 19. Preostali čas je namenjen pripravam na pouk in drugemu delu (govorilne ure, pedagoške konference, organizacija šolskih proslav, spremljanje učencev na izlete, tabore ali prireditve ipd.). Ker delajo tudi doma, nastajajo dvomi, ali delajo dovolj ali celo premalo. Redki, ki si o tem drznejo govoriti, opozarjajo, da se računica ne izide vedno.
Obvezno v šoli
Poglejmo dva primera. Na ljubljanski OŠ Toneta Čufarja morajo biti učitelji po pravilniku, ki ga je sprejela ravnateljica Tanja Grünfeld, vsak dan obvezno navzoči šest ur. Po pouku naredijo priprave, opravijo sestanke, načrtujejo dejavnosti in nadomeščanja. Dve uri na dan jim ostaneta za popoldanske govorilne ure in roditeljske sestanke. Opredelili so tudi, kaj je dodatno delo (na primer vodenje šolskega arhiva), ki šteje za tako imenovani doprinos ur za manjkajoče dneve dopusta med počitnicami. Evidenco ur si vodijo učitelji sami in jo oddajo pomočnici ravnateljice.
V Centru za izobraževanje, usposabljanje in rehabilitacijo v Kamniku je direktorica Mojca Škrinjar v letošnjem šolskem letu uvedla obvezno osemurno navzočnost. Dneve dopusta med počitnicami si podaljšujejo z neenakomerno razporeditvijo dela med šolskim letom, z nadomeščanji kolegov in drugim neposrednim delom z učenci in dijaki.
Že v svoji nekdanji vlogi na ministrstvu za šolstvo, ko je bila direktorica direktorata za vrtce in osnovne šole, je Škrinjarjeva veliko pozornost namenjala delovnemu času učiteljev.
»Zofvi določa, da ima učitelj v 40-urnem delavniku 22 ur (ali manj) obveznega dela z učenci, nikjer pa ne piše, da drugo delo lahko opravi doma,« poudarja sogovornica. Po njenem prepričanju je to, da svoje delo učitelji opravijo v službi, bolje za vse vpletene. Po dolgem usklajevanju se je večini zdel ta ukrep najbolj pravična in učinkovita rešitev, je pa povzročil velike spremembe v življenjskem ritmu učiteljev. Šolsko delo zdaj poteka odlično, pravi Škrinjarjeva. Res pa je, da so kot zavod za rehabilitacijo posebni, ker imajo dovolj prostora za delo, premislek in sprostitev. Po njenem mnenju noben zavod v naši državi nima dovolj denarja, da bi delovna mesta doma opremljal in pregledoval z varnostnega vidika, kot določa zakon.
Vaš komentar:
Frenk (18.01.2012 13:23:42)
Pozdravljeni !
Popolnoma se strinjam, da bi učitelj 40-urni delavnik opravil v šoli,torej vsak dan 8 ur npr.od 7.00-15.00.S tem bi se izognili doprinosu ur,ki je nepošten in si ga vsak ravnatelj namenoma predstavlja po svoji logiki.Veliko učiteljev je takih, ki naredi več delonvnih ur, kot mu jih na koncu priznajo.Ure, ki bi pa bile narejene izven delovnega časa pa bi morale biti plačane kot nadure, kar zdaj niso.Vsi pozajo delo učitelja le po tem, da imamo veliko počitnic.Ne zavedajo pa se , da vse počitnice izrabimo ,le če imamo v zamenjavo ustrezno število doprinosa ur.V nasprotnem primeru ti odštejejo dneve dopusta.Vem, da ni na vseh šolah tako , vendar večina šol ima podoben sistem.
Za konec pa še v razmišljanje,ker se nekateri bojijo, da premalo delamo,ali nam lahko pomagajo pri sledečem problemu,ki traja že nekaj let !? Po zakonu moramo učitelji od 4. do 9. razreda opraviti 0,5 ure na teden za oddelčno skupnost tako imenovano razredno uro,ki pa je nimamo niti priznano niti plačano!Ali ni to protizakonito? Zaradi tega ima tudi marsikateri učitelj težavo z doseganjem 22-urne učne obveznosti in ima zaradi tega tudi tako imenovane minus ure , ki se poznajo pri plači.O tem sem obvestil tudi pravnika SVIZ-a,ki pa ni imel prave rešitve....
Ko bodo učiteljem zagotovljeni pogoji za delo-kabineti z določenim številom računalnikov in tiskalnikov,z potrošnim materialom ter drugimi sredstvi,ki so za pouk potrebni....-takrat lahko zahtevajo našo 8-urno prisotnost na šoli.Pa lepo pozdravljeni premalo delavni...!
Pozdravljeni !
Popolnoma se strinjam, da bi učitelj 40-urni delavnik opravil v šoli,torej vsak dan 8 ur npr.od 7.00-15.00.S tem bi se izognili doprinosu ur,ki je nepošten in si ga vsak ravnatelj namenoma predstavlja po svoji logiki.Veliko učiteljev je takih, ki naredi več delonvnih ur, kot mu jih na koncu priznajo.Ure, ki bi pa bile narejene izven delovnega časa pa bi morale biti plačane kot nadure, kar zdaj niso.Vsi pozajo delo učitelja le po tem, da imamo veliko počitnic.Ne zavedajo pa se , da vse počitnice izrabimo ,le če imamo v zamenjavo ustrezno število doprinosa ur.V nasprotnem primeru ti odštejejo dneve dopusta.Vem, da ni na vseh šolah tako , vendar večina šol ima podoben sistem.
Za konec pa še v razmišljanje,ker se nekateri bojijo, da premalo delamo,ali nam lahko pomagajo pri sledečem problemu,ki traja že nekaj let !? Po zakonu moramo učitelji od 4. do 9. razreda opraviti 0,5 ure na teden za oddelčno skupnost tako imenovano razredno uro,ki pa je nimamo niti priznano niti plačano!Ali ni to protizakonito? Zaradi tega ima tudi marsikateri učitelj težavo z doseganjem 22-urne učne obveznosti in ima zaradi tega tudi tako imenovane minus ure , ki se poznajo pri plači.O tem sem obvestil tudi pravnika SVIZ-a,ki pa ni imel prave rešitve....
Ko bodo učiteljem zagotovljeni pogoji za delo-kabineti z določenim številom računalnikov in tiskalnikov,z potrošnim materialom ter drugimi sredstvi,ki so za pouk potrebni....-takrat lahko zahtevajo našo 8-urno prisotnost na šoli.Pa lepo pozdravljeni premalo delavni...!
Anže (18.01.2012 15:28:16)
Seveda je na nekaterih šolah res to, kar pravi Frenk - sistem doprinosa je nepravičen. Če bi uvedli 8-urno prisotnost na delovnem mestu, bi delodajalec moral zagootoviti tudi ustrezne pogoje za priprave na pouk - npr. ustrezno opremljen kabinet, računalnik itd. Dvomim, da bi si vse šole to lahko privoščile.
Sam ne bi oporekal prisotnosti od 7h do 15h, kerpotem vsaj ne bi službe "nosil domov".
Postavlja pa se še eno vprašanje. Če bi učitelj moral biti prisoten od 7.00 do 15.00, kako bi se vrednotilo delo nad 40 ur na teden? Meni se namreč zaradi količine testov včasih zgodi, da delam več kot 40 ur.
Seveda je na nekaterih šolah res to, kar pravi Frenk - sistem doprinosa je nepravičen. Če bi uvedli 8-urno prisotnost na delovnem mestu, bi delodajalec moral zagootoviti tudi ustrezne pogoje za priprave na pouk - npr. ustrezno opremljen kabinet, računalnik itd. Dvomim, da bi si vse šole to lahko privoščile.
Sam ne bi oporekal prisotnosti od 7h do 15h, kerpotem vsaj ne bi službe "nosil domov".
Postavlja pa se še eno vprašanje. Če bi učitelj moral biti prisoten od 7.00 do 15.00, kako bi se vrednotilo delo nad 40 ur na teden? Meni se namreč zaradi količine testov včasih zgodi, da delam več kot 40 ur.
Kaja (18.01.2012 19:53:36)
Na naši šoli( OŠ)imamo to urejeno tako, da nam na začetku šolskega leta da ravnateljica seznam, koliko ur doprinosa mora vsak učitelj med šolskim letom opraviti. Število ur doprinosa izračuna na podlagi števila dni dopusta. Starejši delavci z nekoliko več "kilometrine" imamo pač manj ur kot pa mlajši učitelji. moram povedati, da ima na koncu šolskega leta večina učiteljev kar preveč ur doprinosa. Meni osebno bi bolj ustrezala obvezna prisotnost na delu za vse učitelje.Bomo videli, kaj se bo iz tega izcimilo.
Na naši šoli( OŠ)imamo to urejeno tako, da nam na začetku šolskega leta da ravnateljica seznam, koliko ur doprinosa mora vsak učitelj med šolskim letom opraviti. Število ur doprinosa izračuna na podlagi števila dni dopusta. Starejši delavci z nekoliko več "kilometrine" imamo pač manj ur kot pa mlajši učitelji. moram povedati, da ima na koncu šolskega leta večina učiteljev kar preveč ur doprinosa. Meni osebno bi bolj ustrezala obvezna prisotnost na delu za vse učitelje.Bomo videli, kaj se bo iz tega izcimilo.
L (18.01.2012 20:02:43)
Joj, nehajte že s tem: "če bi nam zagotovili ustrezne delovne pogoje" ... pa kaj pa mislite, da nam bodo zagotovili? Vsakemu svojo mizo pa računalnik pa papir pa mir pa tišino, da bomo lahko v miru delali po 5, 6, 7, 8, 9 urah pouka??? Bodo rekli, tukaj imate prazno učilnico, pa popravljajte šolske spise pa še priprave napišite za jutri, potem imate pa še govorilne ure ... Ali ste res tako vzdržljivi in ali res ne razumete, da je učiteljski poklic med tremi najbolj stresnimi med vsemi poklici? In da si zato zasluži posebno obravnavo! To pa je NEENAKOMEREN DELOVNI ČAS in pika. Ne govorite več tega - "če mi bodo dali pogoje" - bodo dali in bodo rekli, to je to. Kaj boste pa potem? Če bomo enkrat izgubili neenakomeren del. čas, ga bomo za vedno. Pomislite, da so normativi različni (do 34 na razred!), dijaki presneto različni, mobing večji ali manjši, učitelji - starejši in mlajši, zdravi in bolni, zahteve take in drugačne! Eno učiteljico mi pokažite, ki je po 6 urah pouka še sposobna skoncentrirano delati? Enega učitelja mi pokažite, ki je po 6 urah pouka še sposoben skoncentrirano delati! Da ne bo pomote: namenoma opozarjam na spol - kajti tudi kolegi so utrujeni, kar čedalje večkrat priznajo (vsaj na naši šoli).
Joj, nehajte že s tem: "če bi nam zagotovili ustrezne delovne pogoje" ... pa kaj pa mislite, da nam bodo zagotovili? Vsakemu svojo mizo pa računalnik pa papir pa mir pa tišino, da bomo lahko v miru delali po 5, 6, 7, 8, 9 urah pouka??? Bodo rekli, tukaj imate prazno učilnico, pa popravljajte šolske spise pa še priprave napišite za jutri, potem imate pa še govorilne ure ... Ali ste res tako vzdržljivi in ali res ne razumete, da je učiteljski poklic med tremi najbolj stresnimi med vsemi poklici? In da si zato zasluži posebno obravnavo! To pa je NEENAKOMEREN DELOVNI ČAS in pika. Ne govorite več tega - "če mi bodo dali pogoje" - bodo dali in bodo rekli, to je to. Kaj boste pa potem? Če bomo enkrat izgubili neenakomeren del. čas, ga bomo za vedno. Pomislite, da so normativi različni (do 34 na razred!), dijaki presneto različni, mobing večji ali manjši, učitelji - starejši in mlajši, zdravi in bolni, zahteve take in drugačne! Eno učiteljico mi pokažite, ki je po 6 urah pouka še sposobna skoncentrirano delati? Enega učitelja mi pokažite, ki je po 6 urah pouka še sposoben skoncentrirano delati! Da ne bo pomote: namenoma opozarjam na spol - kajti tudi kolegi so utrujeni, kar čedalje večkrat priznajo (vsaj na naši šoli).
Olala (19.01.2012 23:41:21)
Učiteljski poklic ni enak poklicu nekega uradnika za okencem. Tudi mi potrebujemo mir in spočite možgane za ustvarjalno delo. Tega pa po šestih ali petih urah pouka ne zmore nihče.
Če bo tudi na naši šoli uvedena osemurna prisotnost, si šolskega dela nikoli več ne bom nesla domov, in tudi kvaliteta me ne bo več zanimala! Zakaj? Zaradi tega, ker sem do sedaj svoje delo opravljala odgovorno in resno in je velikokrat moj delovni dan trajal dlje kot osem ur.
Taki ukrepi so dokaz nezaupanja in nespoštovanja poklica učitelja. Ja, ja, disciplinirati in nadzirati nas je potrebno. V zgodovini se je že pokazalo, da mora oblast nadzirati učiteljstvo, da se ne bi spomnilo začeti razmišljati s svojo glavo. Ponavadi je nadzor močan v družbah, ki ne poznajo demokracije.
Učiteljski poklic ni enak poklicu nekega uradnika za okencem. Tudi mi potrebujemo mir in spočite možgane za ustvarjalno delo. Tega pa po šestih ali petih urah pouka ne zmore nihče.
Če bo tudi na naši šoli uvedena osemurna prisotnost, si šolskega dela nikoli več ne bom nesla domov, in tudi kvaliteta me ne bo več zanimala! Zakaj? Zaradi tega, ker sem do sedaj svoje delo opravljala odgovorno in resno in je velikokrat moj delovni dan trajal dlje kot osem ur.
Taki ukrepi so dokaz nezaupanja in nespoštovanja poklica učitelja. Ja, ja, disciplinirati in nadzirati nas je potrebno. V zgodovini se je že pokazalo, da mora oblast nadzirati učiteljstvo, da se ne bi spomnilo začeti razmišljati s svojo glavo. Ponavadi je nadzor močan v družbah, ki ne poznajo demokracije.
Andreja (20.01.2012 07:11:35)
Ali prisotnost na delovnem mestu pomeni tudi delo? Če bi uvedli 8 urni delovnik za nas, bo zame ugodno, ker bom šla prej domov kot sedaj. Sama se trudim, da res skušam večino dela opraviti v šoli. Včasih gre, večinoma ne (v 8 urah). Je pa ogromna razlika v količini dela, če si razrednik (Za 1,40€ na mesec) ali ne - sama trdim, da polovico delovnega časa.
Menim, da je naše delo precej specifično in se tudi prisotnost precej spreminja - če smo še 10 let nazaj bili na šoli poppoldne enkrat mesečno, je to danes že kar vsaj dvakrat mesečno (ta mesec na naši šoli pa štirikrat).
Ali prisotnost na delovnem mestu pomeni tudi delo? Če bi uvedli 8 urni delovnik za nas, bo zame ugodno, ker bom šla prej domov kot sedaj. Sama se trudim, da res skušam večino dela opraviti v šoli. Včasih gre, večinoma ne (v 8 urah). Je pa ogromna razlika v količini dela, če si razrednik (Za 1,40€ na mesec) ali ne - sama trdim, da polovico delovnega časa.
Menim, da je naše delo precej specifično in se tudi prisotnost precej spreminja - če smo še 10 let nazaj bili na šoli poppoldne enkrat mesečno, je to danes že kar vsaj dvakrat mesečno (ta mesec na naši šoli pa štirikrat).
Mateja (20.01.2012 19:58:24)
Ne morem se bolj strinjati s kolegico L. Razmišljam tudi o tem: ker ni dovolj ur, da bi mi zapolnili delovno obvezo na 22 ur, delam manj in dobim odbitek za zmanjšan delovni čas. Če bom v službi 8 ur, ali bom ravno tako imela pri plači odbitek za zmanjšan delovni čas?
Rada bi pogledala še iz drugega zornega kota. Pripravim se na pouk, prinesem v razred gradivo, ... tam pa me čaka 22 vsega naveličanih mladostnikov. Starše vidijo, če imajo srečo, kako uro na dan, svoj prosti čas preživijo bodisi pred televizorjem ali računalnikom ali pa na različnih dragih popoldanskih aktivnostih.
Učitelje pošiljajo na nešteta izobraževanja, da bi znali več, ko znanje sploh ni več tisto, kar bi otroci potrebovali. Ali nismo učitelji v službi otrok? Ali lahko popolnoma izčrpan učitelj prinese s sabo v razred pozitivno energijo, toplino in razumevanje, ki ga današnji otroci potrebujejo? Otroci so kot barometri. Kadar je učitelj brez energije(bistven padec energije se čuti že po treh intenzivnih urah pouka,)si tudi otroci ne morejo več zbrati in delati. Od naših najstnikov se pričakuje, da sedijo v klopeh tudi po devet šolskih ur na dan! Kaj si želi državni proračun nima nobenega stika s tem, kar učitelj in učenec doživljata vsak dan v naši "demokratični" šoli. Slovenčki pač ne moremo mirno spati, če so pri sosedu vse krave zdrave in zadovoljne. Upam, da se nam 8 urni delovni čas ne zgodi, ker bo to najbolj slabo za naše otroke.
Ne morem se bolj strinjati s kolegico L. Razmišljam tudi o tem: ker ni dovolj ur, da bi mi zapolnili delovno obvezo na 22 ur, delam manj in dobim odbitek za zmanjšan delovni čas. Če bom v službi 8 ur, ali bom ravno tako imela pri plači odbitek za zmanjšan delovni čas?
Rada bi pogledala še iz drugega zornega kota. Pripravim se na pouk, prinesem v razred gradivo, ... tam pa me čaka 22 vsega naveličanih mladostnikov. Starše vidijo, če imajo srečo, kako uro na dan, svoj prosti čas preživijo bodisi pred televizorjem ali računalnikom ali pa na različnih dragih popoldanskih aktivnostih.
Učitelje pošiljajo na nešteta izobraževanja, da bi znali več, ko znanje sploh ni več tisto, kar bi otroci potrebovali. Ali nismo učitelji v službi otrok? Ali lahko popolnoma izčrpan učitelj prinese s sabo v razred pozitivno energijo, toplino in razumevanje, ki ga današnji otroci potrebujejo? Otroci so kot barometri. Kadar je učitelj brez energije(bistven padec energije se čuti že po treh intenzivnih urah pouka,)si tudi otroci ne morejo več zbrati in delati. Od naših najstnikov se pričakuje, da sedijo v klopeh tudi po devet šolskih ur na dan! Kaj si želi državni proračun nima nobenega stika s tem, kar učitelj in učenec doživljata vsak dan v naši "demokratični" šoli. Slovenčki pač ne moremo mirno spati, če so pri sosedu vse krave zdrave in zadovoljne. Upam, da se nam 8 urni delovni čas ne zgodi, ker bo to najbolj slabo za naše otroke.
Sara (20.01.2012 20:11:40)
Vsak poklic je specifičen in težak po svoje, ali je to čistilka, tajnica, kuharica, učitelj, ravnatelj ali pa sodnik, zdravnik, delavec za tekočim trakom... Določeni poklici so takšni, da ne morejo zaposleni nositi svojega dela domov. Zato ga v celoti opravijo na delovnem mestu. Poklic učitelja ne moremo metati v isti koš z ostalimi poklici. Pridružujem se vsem, ki so mnenja, da imamo slabe delovne pogoje. Pa ne želim stokati, ker to res ni moj namen. Rada sem učiteljica in sem v tem poklicu z vsem srcem. A zakaj bi morala sedeti v zbornici in čakati, da mine osma ura na delovnem mestu? V šoli namreč nimamo vsi računalnika (40 učiteljev in 2 računalnika ter 1 printer). Zakaj ne smem oraviti dela doma v miru in tišini, kjer me nihče ne preganja dol z računalnika? Že samo situacija ob koncu šolskega leta, ko pišemo spričevala dovolj pove, da nas mnogo pride to opraviti popoldne (po 15.00 uri)in še takrat moraš imeti srečo, da je printer prost. Vsi se zavedamo kaj je naše delo, ki ga moramo opraviti in ali to pomeni 8 ur ali pa več.
Za konec pa tole: ja sem za 8 urni delavnik s primernimi pogoji seveda, a potem naj mi kdo ne očita, da moram opraviti še doprinos ur in popoldansko delo naj se šteje kot nadure z dadatkom za popoldanko delo seveda (kot pri ostalih poklicih). Če nas že dajejo v isti koš z ostalimi pa nas dajte v celoti.
Vsak poklic je specifičen in težak po svoje, ali je to čistilka, tajnica, kuharica, učitelj, ravnatelj ali pa sodnik, zdravnik, delavec za tekočim trakom... Določeni poklici so takšni, da ne morejo zaposleni nositi svojega dela domov. Zato ga v celoti opravijo na delovnem mestu. Poklic učitelja ne moremo metati v isti koš z ostalimi poklici. Pridružujem se vsem, ki so mnenja, da imamo slabe delovne pogoje. Pa ne želim stokati, ker to res ni moj namen. Rada sem učiteljica in sem v tem poklicu z vsem srcem. A zakaj bi morala sedeti v zbornici in čakati, da mine osma ura na delovnem mestu? V šoli namreč nimamo vsi računalnika (40 učiteljev in 2 računalnika ter 1 printer). Zakaj ne smem oraviti dela doma v miru in tišini, kjer me nihče ne preganja dol z računalnika? Že samo situacija ob koncu šolskega leta, ko pišemo spričevala dovolj pove, da nas mnogo pride to opraviti popoldne (po 15.00 uri)in še takrat moraš imeti srečo, da je printer prost. Vsi se zavedamo kaj je naše delo, ki ga moramo opraviti in ali to pomeni 8 ur ali pa več.
Za konec pa tole: ja sem za 8 urni delavnik s primernimi pogoji seveda, a potem naj mi kdo ne očita, da moram opraviti še doprinos ur in popoldansko delo naj se šteje kot nadure z dadatkom za popoldanko delo seveda (kot pri ostalih poklicih). Če nas že dajejo v isti koš z ostalimi pa nas dajte v celoti.
L (22.01.2012 22:57:48)
Resnično me zanima, ali je v Kamniku res tako, kot piše v članku, ali delo res poteka odlično in ali se je večini zdel ukrep osemurnega delovnika najbolj pravična in učinkovita rešitev. Zofvi ima tudi druge člene, ne le 119. Obstaja pa tudi Zakon o delovnih razmerjih, ki pa omogoča delo doma. Kdo pa dlakocepi z ugotavljanjem varnosti in opremljenostjo doma? Ali se v šolstvu do črke spoštujejo prav vsi zakoni??? Ko se bo do pike spoštovalo vse, kar je v šolski in delavski zakonodaji, potem se lahko kdo obregne ob to določilo o varnosti. Dokler pa si bodo po svoje razlagali osnovne delavske pravice (npr. delo za določen čas: še vedno zaposlujejo do junija in ne do septembra, če si iz oddaljenejšega kraja, te ne zaposlijo, ne dobiš prostih dni, če imaš izpite, krati se pravica do 12-urnega strnjenega počitka ...), "je varnost doma" le izgovor za uvedbo 8-urnega delavnika, čeprav zapisan v zakonodaji.
Sicer pa - napovedi bodoče nove vlade so,da bo omogočila lažje ustanavljanje zasebnih šol.
Resnično me zanima, ali je v Kamniku res tako, kot piše v članku, ali delo res poteka odlično in ali se je večini zdel ukrep osemurnega delovnika najbolj pravična in učinkovita rešitev. Zofvi ima tudi druge člene, ne le 119. Obstaja pa tudi Zakon o delovnih razmerjih, ki pa omogoča delo doma. Kdo pa dlakocepi z ugotavljanjem varnosti in opremljenostjo doma? Ali se v šolstvu do črke spoštujejo prav vsi zakoni??? Ko se bo do pike spoštovalo vse, kar je v šolski in delavski zakonodaji, potem se lahko kdo obregne ob to določilo o varnosti. Dokler pa si bodo po svoje razlagali osnovne delavske pravice (npr. delo za določen čas: še vedno zaposlujejo do junija in ne do septembra, če si iz oddaljenejšega kraja, te ne zaposlijo, ne dobiš prostih dni, če imaš izpite, krati se pravica do 12-urnega strnjenega počitka ...), "je varnost doma" le izgovor za uvedbo 8-urnega delavnika, čeprav zapisan v zakonodaji.
Sicer pa - napovedi bodoče nove vlade so,da bo omogočila lažje ustanavljanje zasebnih šol.
Marija Mlakar (23.01.2012 10:24:34)
Pridružujem se mnenju zadnjega komentarja. Tudi jaz nisem prepričana, da je ga. Škrinjar dosegla v kolektivu tako popolno zadovoljstvo. Čudi me tudi njeno razumevanje členov Zofvija. Če nikjer ne piše, da učitelj LAHKO opravlja delo doma, pa tudi ne piše, da ga NE SME.opravljati. Da se pri tem sklicuje na varnostne pogoje, je neprepričljivo, edino v primeru, če učitelj nosi na dom dokumentacijo, ki se mora čuvati v šoli, je to sporno. Na šoli, kjer delam, je to bilo možno do kakih 5 let nazaj. Da je gospa uspela z uvedbo novegao režima, je po mojem mnenju dokaz nesposobnosti njenega kolektiva, da se enotno postavi v bran takim zamislim, ki bodo, če bodo prevladale v državi (ne pozabimo, da je bila gospa Š. sekretarka ministra Zvera) za zmeraj ZELO spremenile pogoje našega dela. Za primerjavo bi lahko vzeli poklic igralca, ki bi mu ravnatelj gledališča prepovedal, da besedilni del vloge vadi doma, na sprehodu ... Osem ur mora biti na delovnem mestu, saj je plačan za 40 ur tedensko ...
Pridružujem se mnenju zadnjega komentarja. Tudi jaz nisem prepričana, da je ga. Škrinjar dosegla v kolektivu tako popolno zadovoljstvo. Čudi me tudi njeno razumevanje členov Zofvija. Če nikjer ne piše, da učitelj LAHKO opravlja delo doma, pa tudi ne piše, da ga NE SME.opravljati. Da se pri tem sklicuje na varnostne pogoje, je neprepričljivo, edino v primeru, če učitelj nosi na dom dokumentacijo, ki se mora čuvati v šoli, je to sporno. Na šoli, kjer delam, je to bilo možno do kakih 5 let nazaj. Da je gospa uspela z uvedbo novegao režima, je po mojem mnenju dokaz nesposobnosti njenega kolektiva, da se enotno postavi v bran takim zamislim, ki bodo, če bodo prevladale v državi (ne pozabimo, da je bila gospa Š. sekretarka ministra Zvera) za zmeraj ZELO spremenile pogoje našega dela. Za primerjavo bi lahko vzeli poklic igralca, ki bi mu ravnatelj gledališča prepovedal, da besedilni del vloge vadi doma, na sprehodu ... Osem ur mora biti na delovnem mestu, saj je plačan za 40 ur tedensko ...
M.B. (24.01.2012 17:12:30)
»Uspešnost in produktivnost novinarja nima nobene povezave z delovnim časom – ta produktivnost ima zvezo z inteligenco, pridnostjo, z lastnim občutkom odgovornosti za tisto kar dela in za tiste s katerimi dela. Birokratski pristop (8- urna prisotnost) je za poklic novinarja, ki čuti in živi svoj poklic in delo, izjemno destruktiven, nemotivacijski in neustrezen.« je pred kratkim povedala H. Vlahovič, hrvaška novinarka ob odhodu v pokoj. Njene besede lahko brez zadržkov prenesemo tudi na šolsko področje. Mislim, da tisti, ki niso nikoli delali v šoli ali pa zelo malo, težko razumejo učiteljevo delo.
Lepo bi bilo do treh ali štirih opraviti vsa dežurstva, timske sestanke, varstva vozačev, govorilne ure, roditeljske sestanke, se dogovoriti z izvajalci DSP, z učiteljicami v PB, ki imajo otroke tudi do petih, pripraviti materiale, se dogovoriti za šole v naravi, obiske razstav, kmetij, napisati priprave, popraviti DN, napisati zapisnike, pripraviti ali popraviti preverjanja, ocenjevanja, napisati poročila za različne institucije, sodelovati v projektih, pripravljati materiale in otroke na tekmovanja…
Danes sem izračunala, da ima letošnje leto 249 delovnih dni, 105 sobot in nedelj in 12 dni praznikov. Šolsko leto 2011/2012 ima 190 dni . Razlika med delovnimi in šolskimi dnevi je 59 dni. Imam 32 dni dopusta. Se pravi, da imam 27 dni ti. doprinosa, ki sem ga do sedaj vedno opravila veliko več.
Pa se sprašujem, kje ostane moj denar za prehrano (27X3,93= 101,11 na leto) in potni stroški za te dneve, ki jih opravim, ko sem cel dan na šoli ali pa se vračam nazaj na govorilne, pedagoške, roditeljske…? Ne trudim se izračunati kakšen letni prihranek na račun vseh učiteljev je to na ravni države!
Zaradi dveh, treh učiteljev, ki svoje delo opravljajo manj ali nekvalitetno nosimo posledice vsi.
Žalostno vendar resnično!?
»Uspešnost in produktivnost novinarja nima nobene povezave z delovnim časom – ta produktivnost ima zvezo z inteligenco, pridnostjo, z lastnim občutkom odgovornosti za tisto kar dela in za tiste s katerimi dela. Birokratski pristop (8- urna prisotnost) je za poklic novinarja, ki čuti in živi svoj poklic in delo, izjemno destruktiven, nemotivacijski in neustrezen.« je pred kratkim povedala H. Vlahovič, hrvaška novinarka ob odhodu v pokoj. Njene besede lahko brez zadržkov prenesemo tudi na šolsko področje. Mislim, da tisti, ki niso nikoli delali v šoli ali pa zelo malo, težko razumejo učiteljevo delo.
Lepo bi bilo do treh ali štirih opraviti vsa dežurstva, timske sestanke, varstva vozačev, govorilne ure, roditeljske sestanke, se dogovoriti z izvajalci DSP, z učiteljicami v PB, ki imajo otroke tudi do petih, pripraviti materiale, se dogovoriti za šole v naravi, obiske razstav, kmetij, napisati priprave, popraviti DN, napisati zapisnike, pripraviti ali popraviti preverjanja, ocenjevanja, napisati poročila za različne institucije, sodelovati v projektih, pripravljati materiale in otroke na tekmovanja…
Danes sem izračunala, da ima letošnje leto 249 delovnih dni, 105 sobot in nedelj in 12 dni praznikov. Šolsko leto 2011/2012 ima 190 dni . Razlika med delovnimi in šolskimi dnevi je 59 dni. Imam 32 dni dopusta. Se pravi, da imam 27 dni ti. doprinosa, ki sem ga do sedaj vedno opravila veliko več.
Pa se sprašujem, kje ostane moj denar za prehrano (27X3,93= 101,11 na leto) in potni stroški za te dneve, ki jih opravim, ko sem cel dan na šoli ali pa se vračam nazaj na govorilne, pedagoške, roditeljske…? Ne trudim se izračunati kakšen letni prihranek na račun vseh učiteljev je to na ravni države!
Zaradi dveh, treh učiteljev, ki svoje delo opravljajo manj ali nekvalitetno nosimo posledice vsi.
Žalostno vendar resnično!?
L (24.01.2012 20:55:26)
Slišala sem, da v Kamniku pripravljajo odgovor na članek v Delu, kjer resnično ni vse tako odlično. Počakajmo njihov odgovor.
Je pa njihova direktorica kandidatka za ministrico za šolstvo!
Slišala sem, da v Kamniku pripravljajo odgovor na članek v Delu, kjer resnično ni vse tako odlično. Počakajmo njihov odgovor.
Je pa njihova direktorica kandidatka za ministrico za šolstvo!
BiBa (25.01.2012 12:59:12)
Nisem za uvedbo 8-urnega delovnika, saj sem se navadila, da večino dela opravim doma, ko sptavim otroke spat. Ja, za več otrok sem se odločila tudi zato, ker sem vedela, da bom z njimi lahko preživela več časa, zakaj mi bi radi zdaj to vzeli? In res je, ne bodo nam zagotovili ustreznih pogojev, pa obračunavali nadure za vse ostale popoldanske reči (pogovorne ure, konference, izobraževanja, šolske prireditve), ne vem od kod vam tako naiven pogled. Ja, lahko tistim, ki imate že velike otroke, takrat, ko so bili še majhni, namreč, najbrž, nikoli ne bi pristali na 8 urni delovnik.Aja, pa še to, glede na to, da je ga. Škrinjar kandidatka za ministrico za šolstvo, me zanima, ali lahko povsem samovoljno uvede 8 urno delovno prisotnost na šoli za učitelje? Kako stvar poteka pravno, saj bi šlo za spremebo zakona. Bi se sindikat postavil v bran tistim, ki smo proti taki uvedbi?
Nisem za uvedbo 8-urnega delovnika, saj sem se navadila, da večino dela opravim doma, ko sptavim otroke spat. Ja, za več otrok sem se odločila tudi zato, ker sem vedela, da bom z njimi lahko preživela več časa, zakaj mi bi radi zdaj to vzeli? In res je, ne bodo nam zagotovili ustreznih pogojev, pa obračunavali nadure za vse ostale popoldanske reči (pogovorne ure, konference, izobraževanja, šolske prireditve), ne vem od kod vam tako naiven pogled. Ja, lahko tistim, ki imate že velike otroke, takrat, ko so bili še majhni, namreč, najbrž, nikoli ne bi pristali na 8 urni delovnik.Aja, pa še to, glede na to, da je ga. Škrinjar kandidatka za ministrico za šolstvo, me zanima, ali lahko povsem samovoljno uvede 8 urno delovno prisotnost na šoli za učitelje? Kako stvar poteka pravno, saj bi šlo za spremebo zakona. Bi se sindikat postavil v bran tistim, ki smo proti taki uvedbi?
jana (25.01.2012 14:25:04)
Že naslov članka lepo sporoča, za kaj gre. NENADZOROVANO delo učiteljev doma. Se pravi za NADZOR nad učiteljem.Pripravno je, da se v času, ko bo treba v javnih službah veliko privarčevati, v javnosti zbudi sum o privilegijih, morebitnem slabem delu in neučinkovitosti določene skupine zaposlenih v javnem sektorju.Potem se lažje vzame tej skupini kak "privilegij" oz. se ji naloži več dela za isto plačo.
Že naslov članka lepo sporoča, za kaj gre. NENADZOROVANO delo učiteljev doma. Se pravi za NADZOR nad učiteljem.Pripravno je, da se v času, ko bo treba v javnih službah veliko privarčevati, v javnosti zbudi sum o privilegijih, morebitnem slabem delu in neučinkovitosti določene skupine zaposlenih v javnem sektorju.Potem se lažje vzame tej skupini kak "privilegij" oz. se ji naloži več dela za isto plačo.
Mirjam (28.02.2012 20:18:27)
Ga.Škrinjar, zanima me ali ste bili kdaj v razredu, kjer je ne le en problematičen otrok v razredu. Kjer ti najmanj trije otroci rušijo pouk. Ko učitelj nima moči, da bi jih umiril. Ko tudi sodelovanje s straši ne prinese sadov. Ko mora biti učitelj tudi psiholog, terapevt... in velikokrat mora sam reševati te probleme ne pa ljudje, ki so zaposleni na šolah. Na tem področju se pa nič ne premakne. Žalostno. Ko sem se vpisovala na fakulteto sem mislila, da je moj poklic predvsem poučevati otroke.
Pa sem bila zelo razočarana, ker realnost je pa čisto nekaj drugega. Če se že primerjamo z drugimi državami, potem tudi pri nas (tako kot npr. v Avstriji) omogočite učiteljem supervizije, da nam ne bo treba nositi težav učencev in staršev domov. Predlagam tudi, da staršem problematičnih otrok priporočimo ali celo določimo družinsko terapijo, kajti le starši lahko zares umirijo svoje otroke. Tudi če prešolamo te otroke, ničesar ne rešimo. Ti otroci prinesejo vse težave s seboj in se ponavljajo toliko časa, dokler se starši zanj resnično ne začnejo zanimati, ga jemati resno v njegovi stiski in mu pomagajo težave razrešiti.
Menim, da bi morali iskati rešitve v to smer, saj je to v resnici najbolj pereča težava, s katero se danes srečujejo učitelji. Ne verjamem, da bi 40-urni delavnik v šoli k temu kaj doprinesel. Kot učiteljica in specialistka družinske terapije slišim veliko dobrih idej in konkretnih predlogov, kaj bi se dalo za malo denarja narediti, ne vem pa, če ste na ministrstvu pripravljeni prisluhniti tem predlogom.
Ga.Škrinjar, zanima me ali ste bili kdaj v razredu, kjer je ne le en problematičen otrok v razredu. Kjer ti najmanj trije otroci rušijo pouk. Ko učitelj nima moči, da bi jih umiril. Ko tudi sodelovanje s straši ne prinese sadov. Ko mora biti učitelj tudi psiholog, terapevt... in velikokrat mora sam reševati te probleme ne pa ljudje, ki so zaposleni na šolah. Na tem področju se pa nič ne premakne. Žalostno. Ko sem se vpisovala na fakulteto sem mislila, da je moj poklic predvsem poučevati otroke.
Pa sem bila zelo razočarana, ker realnost je pa čisto nekaj drugega. Če se že primerjamo z drugimi državami, potem tudi pri nas (tako kot npr. v Avstriji) omogočite učiteljem supervizije, da nam ne bo treba nositi težav učencev in staršev domov. Predlagam tudi, da staršem problematičnih otrok priporočimo ali celo določimo družinsko terapijo, kajti le starši lahko zares umirijo svoje otroke. Tudi če prešolamo te otroke, ničesar ne rešimo. Ti otroci prinesejo vse težave s seboj in se ponavljajo toliko časa, dokler se starši zanj resnično ne začnejo zanimati, ga jemati resno v njegovi stiski in mu pomagajo težave razrešiti.
Menim, da bi morali iskati rešitve v to smer, saj je to v resnici najbolj pereča težava, s katero se danes srečujejo učitelji. Ne verjamem, da bi 40-urni delavnik v šoli k temu kaj doprinesel. Kot učiteljica in specialistka družinske terapije slišim veliko dobrih idej in konkretnih predlogov, kaj bi se dalo za malo denarja narediti, ne vem pa, če ste na ministrstvu pripravljeni prisluhniti tem predlogom.
