Pridružite se nam
38.000 članov zaposlenih v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi.
Svizove novice!
Spodaj vpišite e-naslov:
Ljubljana, 04.02.2016

Obvestila GO SVIZ - februar 2016

Ljubljana, 4. februarja 2016
 

OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ


 

Z VLADO ZAČELI POGAJANJA O ODPRAVI ANOMALIJ V PLAČNEM SISTEMU

V skladu z zavezo iz lani sprejetega Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016 smo sindikalni pogajalci z Vlado RS konec letošnjega januarja začeli pogajanja za odpravo anomalij plačnega sistema, ki obstajajo že, odkar je bil plačni sistem leta 2008 vzpostavljen. Na prvem srečanju sta pogajalski strani potrdili koncept odprave anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov, ki med drugim predvideva metodologijo za ugotavljanje in odpravo anomalij na splošni ravni, torej na ravni plačnih skupin, podskupin in tarifnih razredov. Tako naj bi sprva izdelali pregled razponov delovnih mest in ugotovili morebitna neustrezna odstopanja pri uvrstitvah, na podlagi tega pa oblikovali nov predlog. Podobno bi storili tudi na ravni posameznih delovnih mest, evidentirali tiste z neustreznimi uvrstitvami in tudi izdelali ocene možnih vplivov na druga delovna mesta. Ob tem naj bi preučili možnosti za združitev podobno poimenovanih pa tudi drugih delovnih mest v okviru istega tarifnega razreda glede na vsebino in zahtevnost nalog in odgovornosti. Prav tako bodo obravnavane možnosti za ukinitev delovnih mest, za katera bi ugotovili, da niso potrebna, in za morebitno vzpostavitev novih delovnih mest zaradi potreb delovnega procesa ali zaradi vzpostavitve ustreznega razmerja do drugih delovnih mest. Pogajalska komisija naj bi na koncu potrdila ustreznost vseh uvrstitev na centralni ravni. Vladna stran poudarja, da odprava anomalij v plačnem sistemu ne sme povzročati dodatnih stroškov, takšno vladno stališče pa je za sindikate nesprejemljivo. Sindikalna stran skupnega predloga delovnih mest, na katerih bi anomalije odpravili z zvišanjem plačnih razredov, še ni oblikovala. Velika nasprotja, ki obstajajo med pogajalskima stranema, postavljajo sklenitev možnega dogovora pod vprašaj.
Ob začetku pogajanj se vladna stran ni mogla izogniti vprašanjem in očitkom o neupravičenem izplačevanju dodatkov za stalno pripravljenost. V zvezi s tem je predlagala, da se v Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti uredi pravico do izplačevanja dodatka za stalnost in odpravi nezakonitosti, ki so bile odkrite v zadnjem času. Sindikalna stran je predlog sprejela, saj je bil dodatek odvzet tudi nekaterim tehničnim delavcem, ki bi bili po naravi dela do izplačila dodatka za pripravljenost upravičeni. Ob tem je bilo slišati tudi nekaj posameznih zahtev po zamenjavi pogajalske strukture na vladni strani, vendar je na koncu obveljalo, da se bodo pogajanja nadaljevala v dogovorjeni sestavi. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja je ob tem poudaril, da obstaja velika odgovornost do zaposlenih v skupini J, zlasti tistih z nizkimi in prenizkimi plačami, ter da so pogajalci njihove plače dolžni poskušati zvišati in odpraviti anomalije. Pogajanja o odpravi anomalij v plačnem sistemu naj bi se v skladu z dogovorom končala do konca letošnjega aprila, naslednji krog pogajanj pa je predviden za 15. februarja 2016.

KAKO UREDITI POLOŽAJ IN PLAČILO RAZREDNIKOV?

V SVIZ smo v začetku letošnjega januarja prek naših sindikalnih zaupnic in zaupnikov naslovili na razredničarke in razrednike v osnovnih šolah, srednjih šolah ter šolah s prilagojenim programom ali posebnim programom vzgoje in izobraževanja vprašalnik o razredništvu. Z vprašanji, ki smo jim jih postavili, smo želeli izvedeti, koliko ur na teden namenijo za razredništvo in kakšna so njihova pričakovanja glede vrednotenja tega dela. Na osrednje vprašanje, koliko časa na teden v povprečju porabijo za razredniško delo, je največ, tj. 31, 5 odstotka, učiteljic in učiteljev odgovorilo, da 3 ure; 2 uri na teden za to delo potrebuje 25,6 odstotka vprašanih, 4 ure 16,9 odstotka, 5 ur pa 12,2 odstotka. Najmanj – 1,6 odstotka – jih razredniško delo opravlja 7 ur na teden, 2,7 odstotka vprašanih porabi 8 ur. Eno samo uro na teden potrebuje za razredniško delo 6,2 odstotka učiteljic in učiteljev. V povprečju tako porabijo učiteljice in učitelji za razredniško delo 3,4 ure na teden. Ob vprašanju, kako bi delo razrednika bolje ovrednotili, je dobra polovica, tj. 50,3 odstotka, tistih, ki so nam vprašalnike vrnili, menila da je potreben višji dodatek za razredništvo, 30,9 odstotka bi jih vpeljalo novo delovno mesto učitelja razrednika, 18,8 odstotka pa povečalo število ur za razredništvo v okviru delovne obveznosti.
Ključnega pomena je, da se SVIZ na podlagi podatkov, ki jih je pridobil v anketi, čim prej odloči, kaj bo zahteval. Kljub temu da polovica anketiranih meni, da predstavlja pravo pot k vzpostavitvi ustreznega vrednotenja razredniškega dela zvišanje dodatka za to delo, bi bilo treba razmisliti tudi o dolgoročno najbolj učinkoviti možnosti – tj. o tem, da se v plačni sistem vpelje posebno delovno mesto učitelja–razrednika, ki bi bilo za en plačni razred bolje vrednoteno od učitelja in posledično od plačnih razredov za posamezni strokovni naziv – ter preučiti tudi možnost zmanjšanja učne obveznosti vsaj z zdajšnje 0,5 ure na 1 uro za vse razrednike.
Problematiko vrednotenja razredništva ter tudi razpravo o vsebini in posledicah revizijskega poročila Računskega sodišča o delovnem času učiteljev bomo uvrstili na dnevni red skorajšnje izredne seje Glavnega odbora SVIZ, obe temi pa bosta v ospredju tudi na enodnevnih seminarjih za sindikalne zaupnice in zaupnike, ki jih bomo predvidoma izpeljali aprila in maja letos.

KONFEDERACIJA SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA NE PODPIRA ZBIRANJA PODPISOV ZA ZAKON O MINIMALNIH PRAVICAH DELAVCEV

Tako kot vse druge konfederacije, razen predlagatelja, tudi Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), v katero je vključen SVIZ, ne podpira zbiranja podpisov za vložitev novele zakona o minimalnih pravicah delavcev v parlamentarni postopek, ker posega v institut minimalne plače in ga zamenjuje z minimalno urno postavko. Predlagana sprememba bi prispevala tudi k povečanju prekarnosti zaposlitev, povsem nesprejemljivo pa opredeljuje pogoje za delovanje sindikatov ter mimo Zakona o delovnih razmerjih in kolektivnih pogodb določa dodatke.

ŠE ZMERAJ POTEKA AKCIJA ZBIRANJA SREDSTEV ZA POMOČ BEGUNCEM

Izvršilni odbor SVIZ je na svoji seji septembra lani sklenil za pomoč beguncem nameniti 10.000 evrov, zatem pa je k zbiranju sredstev pozval še članstvo. Sindikati zavodov ter naše članice in člani ste doslej zbrali in na naš račun nakazali še dodatnih 5.010 evrov. Od zbranih sredstev smo do zdaj porabili 9.141,82 evra, in sicer za nakup prehrambnih izdelkov (ribjih konzerv Delamaris) 5227,20 evra, brežiški enoti Rdečega križa smo nakazali 2.000 evrov, za nakup otroških stekleničk in adaptiranega mleka pa smo namenili 1914,62 evrov. Solidarnostna akcija zbiranja še poteka, zato prosimo zaupnice in zaupnike, da informacijo posredujete članstvu. O nadaljnji porabi preostalih zbranih sredstev vas bomo obvestili.

SVIZ Z NOVO KNJIŽICO O RAZMERJU MED JAVNIM IN ZASEBNIM ŠOLSTVOM

V SVIZ bomo v prihodnjih dneh predstavili zbornik, ki je v sodelovanju s Centrom za študij edukacijskih politik (CEPS) pri Pedagoški fakulteti v Ljubljani nastal kot odziv na odločitev Ustavnega sodišča RS, da je člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki zasebnim šolam dodeluje javno finančno pomoč, v nasprotju z ustavo. Za ustavno sodišče je, kot je znano, sporno, da ta javna pomoč zasebnim osnovnim šolam znaša le 85 odstotkov sredstev, ki jih dobijo za kritje tekočih stroškov javne. Zasebnim osnovnim šolam bi morali skladno z odločitvijo ustavnih sodnic in sodnikov dodeliti več javnih sredstev, tako da bi se po financiranju izenačile z javnimi osnovnimi šolami. Zdi se, da gre le za manjšo odločitev o dodatnih 15 odstotkih sredstev, a avtorice in avtorji – ugledni slovenski in švedski strokovnjakinje in strokovnjaki za področje javnega in zasebnega šolstva – v svojih zapisih v zborniku opozarjajo, da bo imelo to, kar se zdaj lahko zdi drobna sprememba, čez desetletje morda bistveno drugačen pomen. Pri tem je zelo zgovoren predstavljeni primer Švedske, za katero je bil do začetka 90. let minulega stoletja značilen dobro urejen sistem javnega šolstva, tako kot druge skandinavske države pa je imela malo zasebnih šol. Ko je v njihovi politiki zavladalo navdušenje nad trgom, konkurenco in izbiro tudi v polju edukacije, je to v švedsko šolstvo prineslo sistem vavčerjev in možnost izbire šole, javnim šolam pa konkurenco zasebnih. To neoliberalno transformacijo šolstva na Švedskem v zadnjem obdobju spremljajo trendi vse večje segregacije učencev in vztrajno slabšanje dosežkov njihovih šolarjev v mednarodnih primerjavah znanja. Avtorice in avtorji zbornika zato predlagajo, naj Slovenija, da ne bi ponovila nakazane poti razgradnje javnega sektorja in se znašla v nepovrnljivo spremenjeni družbeni realnosti, kot to velja za Švedsko, pravočasno opravi temeljit razmislek o smiselnih in potrebnih korakih pri urejanju razmerja med javnim in zasebnim v šolstvu.
Po izidu knjižice bomo po izvod ali dva le-te poslali na naslove sindikalnih zaupnic in zaupnikov v osnovnih šolah, ob tem pa vas prosimo, da zanimivo delo predstavite tudi svojim kolegicam in kolegom ter poskrbite, da ga bodo zainteresirani imeli priložnost prebrati. Če bi morda potrebovali dodatne izvode, nam to, prosimo, sporočite po e-pošti na naslov tajnistvo@sviz.si. Na isti naslov lahko svoje podatke prav tako sporočite tudi sindikalni zaupnice in zaupniki iz drugih dejavnosti SVIZ, ki bi želeli prejeti tiskani izvod knjižice o za slovenski šolski prostor zelo aktualni tematiki o razmerju med javnim in zasebnim izobraževanjem. Knjižica bo v elektronski obliki naknadno dostopna tudi na naši spletni strani, v zavihku Mediji/Svizove knjižice, kjer že zdaj najdete vse publikacije, ki smo jih doslej izdali v sindikatu. 

DOSTOP DO EVIDENCE ČLANSTVA

Sindikalne zaupnice in zaupnike obveščamo, da lahko dostopate do seznama članic in članov na svojih zavodih preko povezave https://ssl.voipex.si/zavodi/. Za uporabniško ime vpišite ime in priimek, kot sta zapisana na članski izkaznici, za geslo pa svojo člansko številko.

LETNO POROČILO ZA AJPES IN OBRAČUN DAVKA OD DOHODKA PRAVNIH OSEB

Sindikalne zaupnice in zaupnike opozarjamo, da poskrbite za pravočasno oddajo letnih poročil, to je do zadnjega dne februarja. Sindikati kot pravne osebe zasebnega prava morajo po Zakonu o računovodstvu najpozneje do 29. februarja 2016 Agenciji za javnopravne evidence in storitve (AJPES) predložiti letno poročilo, ki je sestavljeno iz bilance stanja, izkaza prihodkov in odhodkov, izjave o resničnosti podatkov in pojasnil k izkazoma ter poslovnega poročila.
Računovodska pojasnila obravnavajo posamezne računovodske postavke iz računovodskih izkazov, kratko se predstavi posamezne poslovne dogodke, kot so, denimo, srečanje vseh članov sindikata, strokovne ekskurzije ipd. Pojasnila se lahko vključijo v poslovno poročilo, kateremu se ponavadi doda izjavo, da je poslovanje potekalo v skladu s pravili in programskimi usmeritvami sindikata. Navede se tudi, da je članarina bistveni vir financiranja sindikata zavoda, in opiše se posamezne postavke porabe članarine.
Sindikati zavoda morajo enako kot vse druge pravne osebe davčnemu uradu najpozneje do 31. marca 2016 oddati obračun davka od dohodka pravnih oseb. Vsi sindikati zavodov so zavezanci za obračun davka od dohodka, in sicer ne glede na to, da so kot nepridobitne organizacije oproščene plačila davka. Sestavni del davčnega obračuna sta tudi dela letnega poročila in še izkaz prihodkov in odhodkov ter bilanca stanja.


Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

Člani smo:

ETUCE
KSJS
Education International
FIM

Ostanite na tekočem:

RSS novice:

Povej naprej:


 
GO SVIZ Slovenije: Oražnova 3, p.p. 196, 1102 Ljubljana, telefon: +386 1 24 40 900, faks: +386 1 24 40 920, e-pošta: info@sviz.si in tajnistvo@sviz.si;
pravna služba - 01/24 40 910, 01/24 40 912, 01/24 40 914 in 01/24 40 922, e-pošta: pravna.pisarna@sviz.si;
finance in organizacija - 01/24 40 906; mednarodna dejavnost in stiki z javnostmi - 01/24 40 908