Pridružite se nam
38.000 članov zaposlenih v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi.
Svizove novice!
Spodaj vpišite e-naslov:
Ljubljana, 18.05.2016

Posebna Obvestila GO SVIZ - o pogajanjih


Ljubljana, 18. maja 2016

 

POSEBNA OBVESTILA SVIZ

 

ALI SO POGAJANJA ZGOLJ PREKINJENA ALI SO PROPADLA?


Sindikati javnega sektorja se na podlagi dogovora, ki smo ga lani podpisali z Vlado RS, zadnje tri mesece pogajamo o višini plač, premij dodatnega pokojninskega zavarovanja, masi sredstev za izplačilo delovne uspešnosti in o regresu za letni dopust za prihodnja tri leta, od leta 2017 do 2019 oziroma do leta 2020, kot to predlaga vlada.

Z omenjenim lanskoletnim dogovorom je sindikatom uspelo: sprostiti napredovanja v plačne razrede in nazive; z letošnjim septembrom vrniti plačno lestvico na raven pred zadnjim znižanjem leta 2013 (do 19. plačnega razreda znižanja ni bilo, kar pomeni, da septembra tudi popravka navzgor ne bo, od 19. do 65. razreda so bila od junija 2013 znižanja progresivna, v 65. razredu je bilo znižanje največje).

V veljavi so ostali še trije bistveni ukrepi: znižani regres, ki je za leto 2016 sicer izboljšan, a za številne zaposlene še zmeraj ostaja pod zakonskim minimumom; tudi letos, tj. že osmo leto zapored, se ne bo izplačevala delovna uspešnost; premije dodatnega pokojninskega zavarovanja pa so znižane na le 10 odstotkov njihove polne višine. Slednje ima dolgoročno najgloblje posledice, zlasti za mlade, saj radikalno znižuje dodatne pokojnine.

Vladni predlog krši dogovor

V lanskoletni dogovor med vlado in sindikati, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS (št. 91, z dne 30. 11. 2015), smo vnesli določbo, ki zelo jasno zavezuje podpisnike, da se dogovorimo o postopni odpravi preostalih še veljavnih ukrepov, kar je treba izpeljati najpozneje do konca leta 2019. In nič drugega – tj. nobenega dodajanja novih ukrepov ali obnavljanja že odpravljenih, pri čemer pa je vlada v svoj pogajalski predlog vključila ponovno zamrznitev napredovanj v plačne razrede in nazive v prihodnjih letih. S tem vlada očitno krši veljavni dogovor s konca leta 2015, kar utemeljuje s trditvijo, da je letošnje zvišanje plač zaradi odmrznitve napredovanj previsoko, višje, kot so predvidevali, in je zato treba v prihodnjih letih ponovno vpeljati zamrznitev napredovanj. Vlada hkrati vztraja pri ohranitvi ukrepa znižanega regresa in premij dodatnega pokojninskega zavarovanja do začetka leta 2019; pri zamrznitvi delovne uspešnosti, katere manjši del – le 0,5 % – bi se začel izplačevati leta 2019, šele leta 2020 pa bi se začela izplačevati v višini 2 %, kot je veljalo pred zamrznitvijo leta 2009. Odpravljanje še veljavnih ukrepov šele leta 2019, torej po državnozborskih volitvah, je za sindikate prepozno. Ponovno uvajanje zamrznitve napredovanj je povsem nesprejemljivo in, kot rečeno, v nasprotju z veljavnim dogovorom. K temu je treba dodati še dejstvo, da želi vlada vzporedno s pogajanji o plačah za prihodnja leta spremeniti še Zakon o sistemu plač v javnem sektorju in z njim spremeniti, rečeno natančneje, zaostriti napredovanja, kar bi omogočilo sistemsko zadrževati maso plač še preko obdobja, o katerem se pogajamo.

Sindikalni predlog

Sindikalni predlog je preprost in se v celoti drži omenjenega veljavnega dogovora, ki pravi, da do konca leta 2019 postopoma odpravimo še veljavne varčevalne ukrepe. Sindikati javnega sektorja smo odstopili od izhodiščne zahteve, da se vsi še veljavni varčevalni ukrepi odpravijo v začetku prihodnjega leta in vladi predlagali postopno odpravljanje ukrepov do leta 2019. Svoj predlog smo dvakrat zapored omilili, kar je sicer v nasprotju s poslovnikom, a smo želeli vladi, ki je trmasto vztrajala pri nespremenjenem predlogu, s tem eksplictno pokazati, da smo – v okviru podpisanega dogovora – pripravljeni skleniti kompromis. Zadnji sindikalni predlog predvideva od leta 2017 izplačilo regresa v višini minimalne plače za vse, ohranitev napredovanj v plačne razrede in nazive z nekajmesečnim zamikom izplačila v leto 2017 in 2018, postopno zviševanje pokojninskih premij od 30 % v začetku leta 2017 do 100 % leta 2019; postopno vračanje mase za delovno uspešnost od 1 % v letu 2017 do 2 % leta 2019. Izpostaviti moramo, da sindikalna stran nima nobene nove zahteve, da vztraja zgolj pri uresničevanju omenjenega dogovora s konca leta 2015! Vse, kar na novo predlagamo, je, da se začnemo prihodnje leto pogajati tudi o odpravi znižanj, ki so se uveljavila z Zakonom o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) leta 2012. Predlagamo zgolj pogajanja, brez konkretnih zahtev. Pregled vladnih stališč in sindikalnega predloga ob prekinitvi pogajanj dodajamo v prilogi k tem obvestilom.

Ali se vlada še pogaja?

Na sindikalni strani zbujata upravičen dvom o pripravljenosti vlade, da skupaj z nami poišče sprejemljiv kompromis v okviru zavez, ki smo jih podpisali z dogovorom ob koncu lanskega leta, vsaj dve dejstvi. Vlada je v svoj izhodiščni predlog za pogajanja, ki je praktično pomenil napoved podaljšanja varčevalnih ukrepov, zapisala grožnjo, da bo zastavljene cilje uresničila z enostranskimi ukrepi, če na pogajanjih o njih ne bo soglasja. To, da vlada na začetku pogajanj zagrozi z enostranskimi ukrepi, če sindikati ne bomo »poslušno« sledili njenim predlogom, se je v dolgih letih pogajalskih izkušenj po mojem vedenju zgodilo prvikrat. In drugo dejstvo: kljub dvakratnemu zaporednemu približevalnemu predlogu sindikatov je vlada vztrajala pri svojem, zavrnila popuščanje in celo ponovno vpeljala zamrznitev napredovanj – ukrep, ki smo ga lansko leto odpravili. Ali ni upravičeno sklepati, da je vlada že opustila iskanje kompromisa s sindikati in se je že odločila za enostranske ukrepe? V tem trenutku je mogoče reči vsaj to, da enostranske ureditve plač z močjo parlamentarne večine, ki jo ima vlada, in opustitev principa socialnega partnerstva in socialnega dialoga, ni mogoče izključiti. Če ne prej, se bo jeseni pokazalo, ali je vlada opustila enega od osrednjih načinov delovanja, ki ga je zapisala v koalicijskem sporazumu, to je dogovarjanje in dialog. Dolžnost sindikatov je, da se na možnost konflikta, ki bo nastal ob enostranskem vsiljevanju politike plač v javnem sektorju, začnemo pripravljati takoj. Če kaj, sindikati v javnem sektorju ne smemo dopustiti, da si vlada uzurpira pravico do enostranskega urejanja plač, brez dogovora z javnimi uslužbenkami in uslužbenci.
 


Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ
 

Priloga: Pregled vladnih stališč in sindikalnega predloga ob prekinitvi pogajanj

Člani smo:

ETUCE
KSJS
Education International
FIM

Ostanite na tekočem:

RSS novice:

Povej naprej:


 
GO SVIZ Slovenije: Oražnova 3, p.p. 196, 1102 Ljubljana, telefon: +386 1 24 40 900, faks: +386 1 24 40 920, e-pošta: info@sviz.si in tajnistvo@sviz.si;
pravna služba - 01/24 40 910, 01/24 40 912, 01/24 40 914 in 01/24 40 922, e-pošta: pravna.pisarna@sviz.si;
finance in organizacija - 01/24 40 906; mednarodna dejavnost in stiki z javnostmi - 01/24 40 908