Ljubljana, 04.01.2011
Obvestila GO SVIZ (januar 2011)
Ljubljana, 4. januarja 2011
Številka: 3/11
OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ SLOVENIJE
PODPISI ZA REFERENDUM O POKOJNINSKI REFORMI
Na zadnji dan preteklega leta je predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar določil rok za zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o pokojninski reformi. Svoje podpise za zakonodajni referendum o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju boste lahko začeli oddajati v četrtek, 6. januarja letos, zbiranje pa naj bi potekalo do 9. februarja.
V SVIZ pozivamo vse, ki nameravate oddati svoj podpis za referendum, da to storite že ta četrtek ali petek, tj. 6. in 7. januarja, na svojih upravnih enotah in krajevnih uradih oziroma do ponedeljka, 10. januarja preko državnega portala e-uprava (www.e-uprava.gov.si), kjer lahko s kvalificiranim digitalnim potrdilom (AC-NLB, Poštar-CA, SIGEN-CA, SIGOV-CA, HALCOM-CA) oddate svojo zahtevo za razpis referenduma. Natančna navodila, kako to storite, najdete tudi na naši spletni strani www.sviz.si.
Glede na napovedi naj bi poslanci prihodnji ponedeljek na izredni seji Državnega zbora odločali o vložitvi predloga za ustavno presojo upravičenosti referenduma, predsednik Državnega zbora pa je ob tem pojasnil, da bo zbiranje podpisov prekinil v tistem trenutku, ko se bodo poslanci odločili za ustavno presojo referenduma. Ker naj bi se to po pričakovanjih torej zgodilo že v ponedeljek, 10. januarja, je za SVIZ in ostale sindikate pomembno, da že do takrat zberemo čim več podpisov. V SVIZ smo se k zbiranju podpisov za naknadni zakonodajni referendum o pokojninskem zakonu zavezali tudi s sklepom 8. kongresa SVIZ konec letošnjega novembra. Takrat so delegatke in delegati kongresa soglasno potrdili naslednji sklep: »8. kongres SVIZ sprejme stališče, ki je zavezujoče za vse druge organe SVIZ: SVIZ Slovenije zavrača zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je v obravnavi v Državnem zboru, ker ni usklajen s sindikati. V primeru, da bo besedilo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ostalo nespremenjeno, se bo SVIZ aktivno vključil v zbiranje 40.000 podpisov za naknadni zakonodajni referendum o tem zakonu.«
V SVIZ pozivamo vse, ki nameravate oddati svoj podpis za referendum, da to storite že ta četrtek ali petek, tj. 6. in 7. januarja, na svojih upravnih enotah in krajevnih uradih oziroma do ponedeljka, 10. januarja preko državnega portala e-uprava (www.e-uprava.gov.si), kjer lahko s kvalificiranim digitalnim potrdilom (AC-NLB, Poštar-CA, SIGEN-CA, SIGOV-CA, HALCOM-CA) oddate svojo zahtevo za razpis referenduma. Natančna navodila, kako to storite, najdete tudi na naši spletni strani www.sviz.si.
Glede na napovedi naj bi poslanci prihodnji ponedeljek na izredni seji Državnega zbora odločali o vložitvi predloga za ustavno presojo upravičenosti referenduma, predsednik Državnega zbora pa je ob tem pojasnil, da bo zbiranje podpisov prekinil v tistem trenutku, ko se bodo poslanci odločili za ustavno presojo referenduma. Ker naj bi se to po pričakovanjih torej zgodilo že v ponedeljek, 10. januarja, je za SVIZ in ostale sindikate pomembno, da že do takrat zberemo čim več podpisov. V SVIZ smo se k zbiranju podpisov za naknadni zakonodajni referendum o pokojninskem zakonu zavezali tudi s sklepom 8. kongresa SVIZ konec letošnjega novembra. Takrat so delegatke in delegati kongresa soglasno potrdili naslednji sklep: »8. kongres SVIZ sprejme stališče, ki je zavezujoče za vse druge organe SVIZ: SVIZ Slovenije zavrača zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je v obravnavi v Državnem zboru, ker ni usklajen s sindikati. V primeru, da bo besedilo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ostalo nespremenjeno, se bo SVIZ aktivno vključil v zbiranje 40.000 podpisov za naknadni zakonodajni referendum o tem zakonu.«
V KORIST OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
Z Ministrstva za šolstvo in šport so nam v skladu z dogovorom z decembrskega srečanja (22. 12. 2010) – temeljne poudarke sestanka smo že predstavili na naši spletni strani in vam jih tudi posredovali v zadnjih lanskoletnih Obvestilih – poslali najnovejšo različico besedila Predloga Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami.
Na ministrstvu pravijo, da je namen omenjenega zakona na novo opredeliti postopek usmerjanja, ki bo lahko v večji meri zagotovil usmerjanje otrok v skladu z njihovimi posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami. Pomembna sprememba je v delovanju komisije za usmerjanje prve stopnje, kjer so pristojnosti vodenja postopka opredeljene nekoliko drugače. Pripravljavci strokovnega mnenja so v vlogi ekspertov, vodenje postopka je v pristojnosti pooblaščene osebe. Predlog zakona uvaja še obvezno mnenje otroka ter vzgojitelja oziroma učitelja, ki izvaja vzgojno-izobraževalno delo z otrokom. Zakon na novo opredeljuje tudi tri vrste dodatne strokovne pomoči: pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir, težav oziroma motenj, svetovalno storitev in učno pomoč. Za učinkovitejšo strokovno obravnavo in podporo učiteljem v večinskih šolah in vrtcih je v zakonu predlagano regijsko uravnovešeno oblikovanje strokovnih centrov. S tem se bo po mnenju šolskega ministrstva vzpostavila povezava med posebnimi in rednim šolskim sistemom po zgledu mnogih evropskih držav. Otrokom, ki so utrpeli poškodbe, bolezni ali so na dolgotrajnem zdravljenju, je bilo že doslej omogočeno obiskovati pouk v bolnišničnem oddelku, po novem pa lahko tudi šola organizira izvajanje pouka na daljavo z uporabo IKT metod poučevanja.
Predlog Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami bo strokovna služba SVIZ v naslednjih dneh podrobno preučila ter svoja mnenja in stališča o besedilu sporočila predstavnikom šolskega ministrstva na sestanku, ki je predviden za 10. januarja letos.
Na ministrstvu pravijo, da je namen omenjenega zakona na novo opredeliti postopek usmerjanja, ki bo lahko v večji meri zagotovil usmerjanje otrok v skladu z njihovimi posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami. Pomembna sprememba je v delovanju komisije za usmerjanje prve stopnje, kjer so pristojnosti vodenja postopka opredeljene nekoliko drugače. Pripravljavci strokovnega mnenja so v vlogi ekspertov, vodenje postopka je v pristojnosti pooblaščene osebe. Predlog zakona uvaja še obvezno mnenje otroka ter vzgojitelja oziroma učitelja, ki izvaja vzgojno-izobraževalno delo z otrokom. Zakon na novo opredeljuje tudi tri vrste dodatne strokovne pomoči: pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir, težav oziroma motenj, svetovalno storitev in učno pomoč. Za učinkovitejšo strokovno obravnavo in podporo učiteljem v večinskih šolah in vrtcih je v zakonu predlagano regijsko uravnovešeno oblikovanje strokovnih centrov. S tem se bo po mnenju šolskega ministrstva vzpostavila povezava med posebnimi in rednim šolskim sistemom po zgledu mnogih evropskih držav. Otrokom, ki so utrpeli poškodbe, bolezni ali so na dolgotrajnem zdravljenju, je bilo že doslej omogočeno obiskovati pouk v bolnišničnem oddelku, po novem pa lahko tudi šola organizira izvajanje pouka na daljavo z uporabo IKT metod poučevanja.
Predlog Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami bo strokovna služba SVIZ v naslednjih dneh podrobno preučila ter svoja mnenja in stališča o besedilu sporočila predstavnikom šolskega ministrstva na sestanku, ki je predviden za 10. januarja letos.
MALO DELO, MALO PRAVIC
Študentska organizacija Slovenije in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije sta prvi delovni dan v tem letu že začeli zbirati podpise tudi za zahtevo za zakonodajni referendum o Zakonu o malem delu. Če bo pobudnikom do 6. februarja letos uspelo zbrati potrebnih 40.000 podpisov, bo moral Državni zbor razpisati referendum. V SVIZ se temu zbiranju podpisov formalno ne bomo pridružili, a člani in članice svoje podpise za razpis referenduma skladno z lastno presojo seveda lahko oddajate.
V SVIZ nasprotujemo temu, da ima malo delo ob nižji obremenitvi s prispevki za socialna zavarovanja omejene tudi pravice, ki sicer izhajajo iz delovnega razmerja (npr. odpravnine, stroški malice, prevoza na delo, regres, letni dopust). V malem delu je prav tako okrnjena zavarovalna doba, saj je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zavzelo stališče, da se bo priznavanje pokojninske dobe na podlagi opravljenega malega dela štelo v zavarovalno dobo v sorazmernem delu glede na plačilo prispevka zavarovanca. Malo delo je sicer omejeno z mesečno oziroma letno kvoto ur glede na število zaposlenih v organizaciji, a v SVIZ smo prepričani, da to ne bo preprečilo t. i. veriženja malega dela. Malo delo kot tako po našem mnenju ne predstavlja priložnosti za prehod v redno zaposlitev, temveč je element »razbijanja« rednih delovnih razmerij. Odveč je reči, da bodo delodajalci videli v malih delavcih zgolj hitro nadomestljiv in poceni substitut rednega dela. Ob vsem omenjenem ne smemo spregledati niti tega, da malo delo pomeni majhen zaslužek in tako širjenje t. i. segmenta zaposlenih revnih. Pri tem je še dodatno sporno to, kar smo že zapisali, in sicer, da bo še več zaposlenih revnih dodatno osiromašenih za večji del pravic iz rednega delovnega razmerja.
V SVIZ nasprotujemo temu, da ima malo delo ob nižji obremenitvi s prispevki za socialna zavarovanja omejene tudi pravice, ki sicer izhajajo iz delovnega razmerja (npr. odpravnine, stroški malice, prevoza na delo, regres, letni dopust). V malem delu je prav tako okrnjena zavarovalna doba, saj je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zavzelo stališče, da se bo priznavanje pokojninske dobe na podlagi opravljenega malega dela štelo v zavarovalno dobo v sorazmernem delu glede na plačilo prispevka zavarovanca. Malo delo je sicer omejeno z mesečno oziroma letno kvoto ur glede na število zaposlenih v organizaciji, a v SVIZ smo prepričani, da to ne bo preprečilo t. i. veriženja malega dela. Malo delo kot tako po našem mnenju ne predstavlja priložnosti za prehod v redno zaposlitev, temveč je element »razbijanja« rednih delovnih razmerij. Odveč je reči, da bodo delodajalci videli v malih delavcih zgolj hitro nadomestljiv in poceni substitut rednega dela. Ob vsem omenjenem ne smemo spregledati niti tega, da malo delo pomeni majhen zaslužek in tako širjenje t. i. segmenta zaposlenih revnih. Pri tem je še dodatno sporno to, kar smo že zapisali, in sicer, da bo še več zaposlenih revnih dodatno osiromašenih za večji del pravic iz rednega delovnega razmerja.
ROKOVNIKI 2011
Kot je ob začetku novega leta že v navadi, prilagamo tokratnim Obvestilom tudi rokovnik z vsemi najpomembnejšimi kontaktnimi in drugimi informacijami, ki vam bodo v pomoč pri opravljanju vašega dela sindikalnih zaupnic in zaupnikov.
Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ Slovenije
