Pridružite se nam
38.000 članov zaposlenih v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi.
Svizove novice!
Spodaj vpišite e-naslov:

Informacije in nasveti o dodatnem pokojninskem zavarovanju

Kako do višje pokojnine

Za dodatno pokojnino lahko varčujemo na različne načine …




… vendar je dodatno pokojninsko zavarovanje ena optimalnejših izbir.


- Ker nudi davčno olajšavo, zajamčen donos in varnost;
- ker se privarčevana sredstva dedujejo oziroma lahko zavarovanec določi upravičence za primer smrti;
- ker ponuja različne oblike dodatnih pokojnin, pokojninskih rent;
- ker je varčevanje fleksibilno (zavarovanec sam določa višino premije in le to prilagaja trenutnim okoliščinam, z vplačili lahko začasno ali za stalno preneha).
Namen varčevanja v skladih dodatnega pokojninskega zavarovanja je ravno pokrivanje izpada pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja oziroma zagotavljanje ustreznejše materialne in socialne varnosti varčevalca po upokojitvi.

Kaj je dodatno pokojninsko zavarovanje?

Dodatno pokojninsko zavarovanje je sistem varčevanja oz. zbiranja in plemenitenja denarnih sredstev na osebnih računih zavarovancev. Po upokojitvi zavarovanec privarčevana sredstva koristili v obliki dodatne pokojnine (mesečne rente).

Za razliko od pokojnin iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kjer se pokojnine upokojencev financirajo iz naslova plačanih prispevkov trenutnih zaposlenih, pri dodatnem pokojninskem zavarovanju ne velja princip solidarnosti. Zbrana sredstva so last zavarovancev in v primeru smrti zavarovanca pripadajo upravičencem, ki jih določi zavarovanec ali so predmet dedovanja.

Prednost pokojninskih rent (dodatnih pokojnin) je tudi nizka obdavčitev. Akontacija dohodnine (25 % od polovice mesečnega zneska) se odvaja le za mesečne rente, višje od 160 evrov. Pri nižjih pokojninskih rentah pa se dohodnina poračuna letno ob odmeri dohodnine. Končna obdavčitev pokojninske rente je odvisna od vseh dohodkov v tekočem letu.


Oblike dodatnega pokojninskega zavarovanja

Dodatno pokojninsko zavarovanje se izvaja v dveh oblikah: kolektivno in individualno.

Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, v katerega se vključijo zaposleni preko delodajalca in je premija strošek delodajalca.

Pristop k pokojninskem načrtu je rezultat dogovora med delodajalcem in zaposlenimi (preko sindikata, sveta delavcev ali zbora delavcev). Ob vključitvi v pokojninski načrt delodajalec z upravljavcem pokojninskega sklada sklene pogodbo o financiranju in se ob tem odloči, ali bo pokojninski načrt za svoje zaposlene financiral v celoti ali delno. V zavarovanje se vključijo vsi zaposleni, razen tistih, ki se s pisno izjavo odpovejo vključitvi.

Posameznik se lahko v pokojninski načrt vključi tudi individualno, pri čemer sam vplačuje premijo ter zanjo uveljavlja posebno davčno olajšavo (vplačila iz neto plače) v svoji dohodninski napovedi.

Za posameznega zavarovanca, ki varčuje v skladu dodatnega pokojninskega zavarovanja (kolektivno ali individualno), upravljavec sklada vodi poseben osebni račun. Vsa sredstva, ki so zbrana na osebnem računu zavarovanca, so njegova trajna last. Evidenci o vplačilih podjetja in vplačilih posameznika se vodita ločeno.


Ključne prednosti dodatnega pokojninskega zavarovanja

Varnost privarčevanih sredstev
Sredstva v skladu dodatnega pokojninskega zavarovanja so varna, saj je varčevalcu zagotovljena glavnica z minimalno zajamčeno donosnostjo. Tveganje nedoseganja zajamčene donosnosti v celoti prevzema upravljavec. To pomeni, da ob izplačilu razliko do zajamčene vrednosti sredstev pokriva v breme lastnega kapitala. Sredstev, namenjenih zagotavljanju finančno varnejšega obdobja po upokojitvi, ne morete izgubiti.

Zbrana sredstva se v največji meri nalagajo v dolgoročne dolžniške vrednostne papirje in bančne depozite, v manjšem obsegu pa v delnice in kratkoročne dolžniške vrednostne papirje. Zaradi omejenosti slovenskega kapitalskega trga, je del sredstev naložen tudi v tuje vrednostne papirje, kar omogoča še večjo razpršenost naložb.

Davčna olajšava
Varčevanje v skladih dodatnega pokojninskega zavarovanja, poleg finančno varnejše prihodnosti, zagotavlja tudi posebno davčno olajšavo. Hkrati gre za edino vrsto varčevanja, ki varčevalcu prinaša davčno olajšavo.

Premijo plačuje posameznik …
Višina davčne olajšave je omejena na največ 24 odstotkov obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (5,844 odstotka bruto plače posameznika), vendar ne več kot 2.819,09 evrov v posameznem letu.

Če se posameznik npr. uvrsti v 27-odstotni dohodninski razred in je v preteklem letu vplačal 500 evrov iz svoje neto plače (41,66 evrov mesečno), bo ob odmeri dohodnine prejel vrnjenih približno 135 evrov (11,25 evrov vsake mesečne premije). --- Izdelajte si svoj informativni izračun.

Premijo plačuje podjetje (delodajalec)
Delodajalec, ki želi nagraditi svoje zaposlene, je dolžan za vsa ostala izplačila obračunati prispevke in davke, zaposlenim pa se z njimi tudi povečuje osnova za dohodnino. Za dodatno pokojninsko zavarovanje to ne velja.

Za premije, ki jih v korist zaposlenega plačuje delodajalec, se zaposlenemu ne povečuje osnova za dohodnino in zanje ni prispevkov za socialno varnost in ne davka na izplačane plače. Premije, ki jih financira delodajalec znižujejo osnovo za obračun davka od dohodka pravnih oseb.

Premijo plačujeta oba (delodajalec in zaposleni) …
Če premijo vplačujeta delodajalec in zaposleni, se pri določitvi najvišje možne premije, za katero se prizna davčna olajšava, upošteva vsota vplačanih premij. V primeru, da seštevek vplačanih premij preseže najvišjo možno premijo za katero se prizna olajšava, ima pri uveljavljanju davčne olajšave prednost delodajalec, zaposleni pa uveljavi olajšavo za preostanek vplačane premije.

Varčevanje po meri posameznika
Dodatno pokojninsko zavarovanje je prilagodljiva oblika varčevanja, saj lahko višino premije prilagajate svojim finančnim zmožnostim. Minimalna premija znaša 20 evrov. V kolikor zaradi posebnih okoliščin vaše premije ne zmorete vplačevati, lahko z vplačili kadarkoli začasno prekinete (mirovanje), vaša do takrat privarčevana sredstva, pa se še vedno plemenitijo na vašem osebnem računu.

Prav tako lahko mirovanje vplačil uveljavlja tudi delodajalec.

Privarčevana sredstva so v dobi varčevanja dedna, v dobi izplačevanja pa je dedovanje odvisno od izbrane različice dodatne pokojnine - pokojninske rente.

Člani smo:

ETUCE
KSJS
Education International
FIM

Ostanite na tekočem:

RSS novice:

Povej naprej:


 
GO SVIZ Slovenije: Oražnova 3, p.p. 196, 1102 Ljubljana, telefon: +386 1 24 40 900, faks: +386 1 24 40 920, e-pošta: info@sviz.si in tajnistvo@sviz.si;
pravna služba - 01/24 40 910, 01/24 40 912, 01/24 40 914 in 01/24 40 922, e-pošta: pravna.pisarna@sviz.si;
finance in organizacija - 01/24 40 906; mednarodna dejavnost in stiki z javnostmi - 01/24 40 908