Ljubljana, 19. 11. 2018

10. kongres SVIZ - prvi dan

V Portorožu 19. in 20. novembra poteka dvodnevni 10. kongres Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ). SVIZ združuje 37.717 aktivnih članic in članov iz vrtcev, osnovnih, glasbenih, srednjih in višjih šol, dijaških domov, zavodov za izobraževanje odraslih, zavodov za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami, iz visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti ter iz kulture, vanj pa so vključeni tudi upokojeni članice in člani ter nezaposleni iz navedenih dejavnosti.

Za sodelovanje na kongresu je bilo imenovanih in nanj povabljenih 188 delegatk in delegatov, udeležilo pa se ga je 176, poleg njih pa še številni gostje iz Slovenije in tujine, ki so po otvoritvi dogodka s slovensko himno lahko prisluhnili tudi Danijeli Škergat Toškan, učiteljici italijanskega jezika in sindikalni zaupnici SVIZ-a na Osnovni šoli Istrskega odreda Gračišče, ki je zbrane presenetila s prisrčnim nastopom in uvodnim pozdravom v šavrinskem narečju. Za prijeten začetek so poskrbeli tudi člani fantovskega pevskega zbora, študentje Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.

V uvodu prvega dne kongresa so prisotne pozdravili in nagovorili številni gostje, med njimi predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, ki je spregovorila o medsebojni solidarnosti zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju ter možnih skupnih aktivnostih za izboljšanje položaja vseh delavcev.

Nekaj besed je zbranim namenil tudi predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Gregor Pečan, ki je podprl SVIZ v prizadevanjih za zvišanje plač v vzgoji in izobraževanju, obenem pa nekaj kritičnih misli namenil tudi novosti v šolah, urejanju delovnega časa učiteljev.

V imenu slovenskih učiteljic in učiteljev v zamejstvu ter sindikata FLC CGIL in sindikata slovenskih šol v Italiji sta zaskrbljujoče stanje tako v italijanskem izobraževanju na splošno kot na slovenskih šolah predstavila Mario Adamič in Sonja Klajnšček. Vabljeni k ogledu!

Osrednji del uvodnega dela kongresa je bil nastop državne sekretarke na MIZŠ Martine Vuk, ki je poudarila, da vlaganje v izobraževanje vlaganje v prihodnost naše države, zato si je Vlada oziroma koalicija zadala cilj, da nameni za to področje šest odstotkov BDP, kar je zahtevna zaveza, ki pa se jo bodo potrudili uresničiti. Odzvala se je tudi na napovedano stavko v vzgoji in izobraževanju, zahtevo po uvedbi delovnega mesta razrednika, vprašanje kariernega razvoja učiteljev ter potrebe po njihovi večji avtonomiji.

Glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj je v svojem delu spregovoril o aktualnih družbenopolitičnih razmerah in dejavnosti ter načrtih sindikata ter se odzval tudi na nagovor predstavnice šolskega ministrstva.

Na dnevnem redu otvoritvenega dela kongresa je po tem ostala zgolj še ena, prijetna točka – podelitev priznanj za delo v našem sindikatu. Zahvale in nagrade so prejeli Rozalija Pudgar, Avguština Zupančič in Marjan Gojkovič.

V nadaljevanju objavljamo utemeljitve nagrad ter ustrezne posnetke:

ROZALIJA PUDGAR je članica SVIZ že več kot petindvajset let. Po izobrazbi defektologinja, do upokojitve zaposlena v Centru za usposabljanje, delo in varstvo v Črni na Koroškem, je bila predana svojemu poklicu, ki, seveda, ni lahek. Delo z osebami s posebnimi potrebami je zahtevno in terja celega človeka, najboljši pokazatelj uspešnosti pa so zadovoljni gojenci. Takšnih v Rozalijinih skupinah ni manjkalo – z varovanci je bila v prijateljskih odnosih, pogosto jim je odprla tudi vrata svojega doma. Sodelavci so jo poznali kot zelo delovno, vestno in natančno ter kot osebo, ki je odločno stala za svojimi besedami in izpolnila, kar je obljubila.

Da je lahko svoje delo opravljala dobro, se je nenehno strokovno izpopolnjevala in izobraževala na številnih področjih. Kot sindikalna zaupnica – v tej vlogi je bila od leta 1994 do 2011 – je z dobrim poznavanjem zakonov in postopkov marsikomu pomagala, da je lahko uveljavil svoje pravice. Od leta 2002 do 2011 je vodila tudi Območni odbor SVIZ Koroška, z aktivnim delovanjem v glavnem odboru SVIZ Slovenije pa pomembno pripomogla k ugledu sindikata na lokalni in državni ravni. Četudi je bila tako od pisarne območnega odbora sindikata kot od sedeža glavnega odbora precej oddaljena, je na sejah manjkala v res le izjemnih situacijah. Članstvo na svojem območju je spodbujala in navduševala za vse aktivnosti, ki jih je sindikat organiziral, ter se jih tudi sama redno udeleževala.

V SVIZ smo počaščeni, da kolegica Rozalija tudi po upokojitvi ostaja tesno povezana s sindikatom ter svoje dragoceno znanje in izkušnje, ki jih je pridobila v letih dela za SVIZ, še naprej nesebično deli z nami kot aktivna članica sekcije upokojenih članov.

AVGUŠTINA ZUPANČIČ je po gimnaziji, ki jo je končala v rodnih Trbovljah, študij nadaljevala na Visoki šoli za socialno delo in se tam izšolala za socialno delavko. Pozneje je na Pedagoški fakulteti uspešno zaključila še program socialne pedagogike. Že med študijem socialnega dela je pridobivala izkušnje v šolski svetovalni službi na osnovni šoli Louisa Adamiča v Grosupljem, z delom na področju izobraževanja pa je ostala tesno povezana tudi v službi v Toplarni Ljubljana. Tam je delala v organizacijsko-kadrovskem sektorju kot referentka za izobraževanje in družbeni standard ter pozneje tudi kot vodja organizacijsko-kadrovskega sektorja. Od leta 1982 in vse do konca poklicne kariere je bila zaposlena kot svetovalna delavka na osnovni šoli dr. Vita Kraigherja v Ljubljani.

Na šoli je bila sindikalna zaupnica od ustanovitve sindikata, ob tem je bila med ustanovitelji Območnega odbora SVIZ Ljubljane in okolice. Pri prvi stavki na območnem odboru je sodelovala v stavkovnem odboru pri pogajanjih z mestnimi načelniki družbenih dejavnosti takratnih ljubljanskih občin. Bila je med pobudniki prvega shoda SVIZ v Cankarjevem domu s takratnim ministrom za izobraževanje dr. Petrom Vencljem ter se tam zavzela za šolske svetovalne delavce, ki so jih hoteli umakniti s šol, po zgledu sosednje Avstrije pa ustanoviti svetovalne centre. Tudi pozneje je bila odločna v boju za ustrezen položaj in plačilo šolskih svetovalnih delavcev. Avguštinino dolgoletno delo v sindikatu, poznavanje zakonodaje in aktivno sodelovanje na različnih področjih javnega delovanja so pomembno prispevali k uspešnemu delu območnega odbora Ljubljane in okolice ter k ugledu celotnega sindikata. Udeležila se je vseh skupščin in kongresov SVIZ Slovenije in tam aktivno zastopala stališča območja. Seje so bile morda zato včasih tudi nekoliko daljše, kot bi bile sicer, zagotovo pa tudi bolj polemične in kritične. Avguština je aktivno sodelovala v vseh stavkah, na demonstracijah in shodih, na katerih smo zastopali pravice zaposlenih v dejavnostih našega sindikata. Ob vsem naštetem je bila dejavna še na toliko drugih področjih dela v SVIZ, da nam omejen čas ob tej priložnosti vseh niti ne dopušča izpostaviti. Nedvomno pa ne smemo izpustiti, da je območni odbor Ljubljane in okolice v minulem mandatnem obdobju prav po zaslugi Avguštininih bogatih izkušenj in pomoči uspešno gostil športne igre SVIZ ter veliko letno srečanje naših upokojenih članov. Avguštini SVIZ ob upokojitvi za njeno aktivno petindvajsetletno sindikalno delo na vseh ravneh organiziranosti našega sindikata s ponosom predaja najvišje priznanje!

MARJAN GOJKOVIČ
Svojo poklicno pedagoško pot je Marjan začel v šolskem letu 1972/73 na Tehniški šoli za kemijsko, metalurško, rudarsko, lesno in papirno stroko v Ljubljani, zatem pa je več kot trideset let poučeval in delal na Ptuju. Učil je matematiko, fiziko, statistiko, informatiko, računalništvo, finančno matematiko, gospodarsko računstvo in trgovsko računstvo, bil je tudi organizator izobraževanja ob delu ter pozneje pomočnik ravnatelja in ravnatelj. Delo v sindikatu je takoj začel kot predsednik območnega odbora Ptuj, za katerega je bil, kot pravi, kar določen. Po njegovih besedah so bili to časi, ko je sindikat predvsem organiziral zabave za novo leto in druženja ob drugih priložnostih, Marjanova prva pomembna naloga pa je bila urediti delovni čas za šolo, na kateri je poučeval. V sredini 80. let prejšnjega stoletja je bil Marjan imenovan v izvršilni odbor šolskega sindikata pri tedanji Zvezi sindikatov Slovenije, ki je bila del Zveze sindikatov Jugoslavije. Leta 1987 je bil predlagan za predsednika šolskega sindikata in je v tej vlogi vodil izvršilni odbor in 98-članski glavni odbor. To so že bila nemirna leta, ko so začeli razmišljati o neodvisnosti tudi sindikati, s tedanjim generalnim sekretarjem SVIZ-a Vladimirjem Tkalcem in izvršilnim odborom pa je  samostojnost šolskega sindikata v okviru Zveze sindikatov Slovenije zagovarjal tudi Marjan. A te ideje vodstvo zveze takrat ni sprejelo in 15. maja 1990 je bil ustanovljen Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti, njegov prvi predsednik pa je bil Marjan. Naš sindikat je kot prvi je začel včlanjevati člane tako, da je vsak podpisal pristopno izjavo, pred tem pa je bilo članstvo v sindikatih avtomatizem. Marjan je ostal predsednik SVIZ-a do prve skupščine le-tega decembra 1990, na kateri je bil sindikat preoblikovan tako, da je dobil kolektivni organ vodenja, tj. predsedstvo, ki ga je vsako posamezno leto vodil predsednik druge sindikalne konference. Do leta 2004 je bil član glavnega odbora in predsednik ptujskega območja, od takrat pa dela kot pomočnik glavnega tajnika na sedežu glavnega odbora SVIZ v Ljubljani. V tej funkciji vseskozi namenja ključno pozornost temu, da so predvsem predsednice in predsedniki območnih odborov dobro seznanjeni s sprotnim dogajanjem na glavnem odboru in da imajo preko njih hitro potrebne informacije sindikalni zaupniki in članstvo. Aktivno je soudeležen tudi pri reševanju številnih problemov v praksi in na zavodih. Nenadomestljiva je njegova vloga pri organizaciji vsakoletnih izobraževalnih seminarjev za sindikalne zaupnike in posvetov po območnih odborih sindikata, velik pa je tudi njegov prispevek v pogajalski skupini, ki se je borila za čim bolj pravično ureditev delovnega časa v šolah, ter pri organizaciji zadnjih stavk in protestnih shodov. Četudi je Marjan v SVIZ-u eden od tistih, o katerih se navzven, v medijih ne sliši dosti, je s svojim delom soudeležen v skorajda vsaki posamezni dejavnosti sindikata. Ob njegovem sklepanju aktivne delovne poti v SVIZ-u se zato zavedamo, da odhajajo z njim dragocene izkušnje in ogromno znanja, zato naj ga najvišje priznanje sindikata spominja, kako zelo cenimo njegovo predano delo za SVIZ!

V nadaljevanju prvega dne kongresa so delegatke in delegati lahko prisluhnili poročilom Nadzornega odbora, Komisije za statutarna vprašanja in pritožbe ter o delovanju sindikata v minulem štiriletnem mandatnem obdobju. Objavljamo posnetek poročila o delovanju SVIZ v mandatu 2014–2018, ki ga je predstavil glavni tajnik SVIZ.

 

Prvi dan zasedanja kongresa se je zaključil s predstavitvijo predloga programskih usmeritev SVIZ za mandatno obdobje 2018–2022. Glavni tajnik sindikata je povzel glavne poudarke strateških ciljev delovanja sindikata od leta 2018 do 2022 ter nato v razpravi z delegati podrobneje razdelal posamezne vsebine in prisluhnil predlogom, katerim vprašanjem bi moral SVIZ v novem štiriletnem mandatu posvetiti največ prizadevanj.

 



 

 

Komentarji
Trenutno ni komentarjev!
Vaš komentar