250 let obveznega šolstva na Slovenskem

V Slovenskem šolskem muzeju so v obeležitev 250. obletnice izida Splošnega šolskega reda Marije Terezije, ki je pomenil začetek državnega šolstva, pripravili razstavo »250 let obveznega šolstva na Slovenskem: opismenjevanje in kultura v poznem 18. stoletju«, ki je na ogled na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli v Ljubljani od 19. aprila do 21. junija 2024.

Razstava »250 let obveznega šolstva na Slovenskem: opismenjevanje in kultura v poznem 18. stoletju« obeležuje obletnico izida Splošnega šolskega reda Marije Terezije. Gre za prvo pravno besedilo, posvečeno osnovnemu šolstvu, ki je veljalo na ozemlju današnje Slovenije. Izid šolskega reda predstavlja enega od najvidnejših dogodkov na področju kulturne zgodovine v srednjeevropskem prostoru.

Splošni red – prvi državni osnovnošolski zakon

Splošni šolski red (nem. Allgemeine Schulordnung) iz leta 1774 je prvi državni osnovnošolski zakon, ki je veljal na ozemlju današnje Slovenije. Izid reda predstavlja prelomni dogodek na področju izobraževanja in kulture v slovenski in srednjeevropski zgodovini. Oblast pod vodstvom Marije Terezije (vladala: 1740–1780) in njenega sina Jožefa II. (vladal: 1780–1790) je v Avstrijskem cesarstvu začela vzpostavljati centralno voden državni šolski sistem. Uradno je vključeval vse družbene sloje in pomenil začetek obveznega in množičnega izobraževanja.

Uresničitev šolske reforme je dolgoročno prispevala k utrditvi načel, ki v družbenem življenju veljajo še danes: šolstvo kot državna skrb, zavest o dostopnosti osnovnega nabora znanja za vse otroke, pomen skupinskega poučevanja in upoštevanje moralnega oblikovanja učencev. Vzpostavila je predvsem vpliven javni prostor, v katerem je država postala trajno navzoča med vsemi plastmi prebivalstva.

 

Nastanek reda je pomembno zaznamovala razsvetljenska misel, ki je poudarjala vlogo človeškega razuma in širjenje izobrazbene ravni za okrepitev učinkovitosti in bogastva države, izboljšanje moralnega življenja in rast splošne sreče prebivalstva. Glavni namen šolske reforme je bila širitev pismenosti in utrditev kulture pisane besede.

Osnovnošolski zakon je nominalno uvedel splošno šolsko obveznost za vse otroke od šestega do dvanajstega leta starosti, neodvisno od njihovega spola, družbenega položaja in veroizpovedi. Osnovna šola se je delila na tri vrste. Hierarhično najvišja je bila t. i. normalka, ki je delovala kot zgled za druge šole. Normalke so bile v glavnih deželnih mestih, njihov predmetnik je bil najbolj obsežen, na njej so se usposabljali tudi učiteljski kandidati. Druga vrsta so bile glavne šole, to je večrazredne mestne šole. Tretja, hierarhično najnižja vrsta so bile trivialke, postavljene v manjših mestih, trgih in vaseh, kjer se je poučevalo zgolj branje, pisanje, računanje in katoliški verouk.

V Avstrijskem cesarstvu naj bi pouk potekal v nemščini, vendar so v podeželskih šolah na območjih z večinskim slovensko govorečim prebivalstvom poučevali v slovenskem jeziku, medtem ko je bil po mestih pouk na začetni stopnji bodisi v slovenščini ali dvojezičen. Pouk se je prilagajal večinskemu kmečkemu prebivalstvu in sezonskim opravilom, zato so šolske oblasti dopuščale, da so otroci prihajali v šolo takrat, ko so zanjo imeli čas. To je veljalo zlasti za zimsko obdobje.

Splošni šolski red ni ostal dolgo v veljavi. Leta 1806 je cesar Franc II. (vladal: 1792–1806) sprejel Politično ustavo nemških šol (nem. Politische Verfassung der deutschen Schulen). Nov red se je odpovedal državni pristojnosti nad šolstvom in jo znova poveril Katoliški cerkvi. Pri uresničevanju je terezijansko-jožefinska šolska reforma dolgoročno prispevala k utrditvi načel, ki v družbenem življenju veljajo še danes: šolstvo kot državna skrb, zavest o dostopnosti osnovnega nabora znanja za vse otroke, pomen skupinskega poučevanja in upoštevanje moralnega oblikovanja učencev. Vzpostavila je predvsem vpliven javni prostor, v katerem je država postala trajno navzoča med vsemi plastmi prebivalstva.

Razstava »250 let obveznega šolstva na Slovenskem: opismenjevanje in kultura v poznem 18. stoletju«

Na razstavnih osemdesetih panojih na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli v Ljubljani so predstavljene ključne značilnosti s področja izobraževanja in kulture v poznem 18. stoletju na slovenskem ozemlju in v soseščini. Razstava je razdeljena na osem tematskih sklopov z dodanim zaključkom: Splošna šolska obveznost, Šolska reforma v praksi, Način poučevanja, Nadgradnja baročnega knjižnega izročila, Jezik in slovnice, Vzgoja za moralno življenje, Priročniki za šolsko in splošno rabo, Naravoslovne in humanistične znanosti, Kratkotrajnost in daljnosežnost šolske reforme. Razstavo sestavljajo slikovne reprodukcije pomenljivih izsekov iz Splošnega šolskega reda, učbenikov, priročnikov, arhivskih dokumentov, grafičnih del in predmetov, povezanih z izobraževanjem. Gradivo je prevzeto iz knjižnice in zbirk Slovenskega šolskega muzeja, grafičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenije, antikvarnih tiskov Narodne in univerzitetne knjižnice ter javnoupravnih spisov Arhiva Republike Slovenije. Razstavni panoji so oštevilčeni po vrstnem redu in spominjajo na branje knjige, s čimer želijo opozoriti na kulturo pisane besede, ki je bila v obravnavanem zgodovinskem obdobju nadvse cenjena. Čeprav so slikovne podobe osrednje prvine vseh panojev, jih nadgrajujejo pojasnila v besedilih. Takšna zasnova ima trojen namen: z zunanjo privlačno obliko želi pritegniti pozornost obiskovalcev, z besedilnimi sporočili želi v razsvetljenskem duhu razširiti njihovo dosedanje znanje, z odlomki iz knjig in podobnih del pa jim želi omogočiti vživetje v izrazni svet stare slovenščine in drugih jezikov.

Razstava, ki si jo je torej mogoče do 21. junija 2024 ogledati na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivoli, je nastala v partnerstvu Slovenskega šolskega muzeja in zavoda Turizem Ljubljana s finančno podporo Ministrstva za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije. Avtor razstave je dr. Simon Malmenvall, kustos Slovenskega šolskega muzeja.

 

Vir (besedilo in fotografije): Slovenski šolski muzej: Odprli smo razstavo 250 let obveznega šolstva na Slovenskem: opismenjevanje in kultura v poznem 18. stoletju – Slovenski šolski muzej (solskimuzej.si); Začetki državnega šolstva – Slovenski šolski muzej (solskimuzej.si)