5. kongres Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije

V torek, 10. aprila 2018, se je v Ljubljani odvil 5. kongres Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS). Delegatke in delegati so na tokratnem kongresu med drugim sprejemali poročilo o delovanju v preteklem mandatnem obdobju, ki ga je predstavil generalni sekretar KSJS Bojan Hribar, predloge sprememb in dopolnitev statuta KSJS, program za prihodnje štiriletno obdobje, izvolili predsednika in potrjevali vprašanja, ki jih bo KSJS pred državnozborskimi volitvami naslovila na politične stranke.

KSJS je bila ustanovljena s sprejemom Akta o ustanovitvi, ki so ga 1. februarja 2006 podpisali predstavniki petih sindikatov javnega sektorja (Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije, Policijski sindikat Slovenije, Neodvisni sindikat delavcev ljubljanske univerze). Konfederacija se je konstituirala na ustanovnem kongresu 9. marca 2006. Leta 2007 se je KSJS pridružil Sindikat delavcev v pravosodju, 2008 pa še Sindikat javnih uslužbencev Slovenije, tako da konfederacija danes združuje oz. predstavlja sedem sindikatov in njihovih 73.000 članov.

Glavni poudarki programa KSJS za obdobje 2018 ̶ 2022 oz. teme, ki jim bo KSJS namenila največ aktivnosti, so: sodelovanje v odločanju (KSJS bo skrbela za uveljavljanje interesov članstva v najvišjih organih države in v Ekonomsko-socialnem svetu in si bo prizadevala za tvoren socialni dialog o najpomembnejših vprašanjih, ki zadevajo delavce in javne uslužbence), sistem plač in kolektivna pogodba za javni sektor (KSJS bo vztrajala, da se odpravijo anomalije pri vrednotenju delovnih mest in nazivov ter sprostijo še preostali varčevalni ukrepi), pogoji dela, socialna varnost, enake možnosti za vse (KSJS bo nasprotovala spremembam, ki bi imele za cilj zmanjševanje pravic iz dela ali slabšanje materialnega položaja javnih uslužbencev in vztrajala, da se lahko spremembe, ki zadevajo temeljna vprašanja s področja uslužbenske zakonodaje in sistema plač v javnem sektorju, izvedejo le na podlagi soglasja reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in vlade) ter organizacijski vidik in sodelovanje z drugimi sindikalnimi organizacijami (KSJS bo ostala odprta za nove sindikate s področja javnega sektorja in krepila sodelovanje z drugimi sindikati in sindikalnimi zvezami in konfederacijami).

Kandidat za predsednika KSJS za prihodnji štiriletni mandat je bil Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ, ki je že doslej uspešno vodil konfederacijo in pomembno prispeval k njeni prepoznavnosti v javnosti. Tudi tokrat je prejel večinsko zaupanje delegatov in bo vodil konfederacijo še prihodnji mandat. KSJS je doslej pod njegovim vodstvom utrdila svoj položaj v socialnem dialogu v Sloveniji in v pogojih ekonomske in finančne krize odločilno prispevala k ohranitvi pravic javnih uslužbencev.

Že v uvodnem nagovoru delegatov na tokratnem kongresu se je predsednik KSJS zavzel za enoten nastop sindikatov o skupnih vprašanjih. Izpostavil je, da se je za sindikate bitka za višje plače in pravičnejše vrednotenje dela zgolj ustavila, saj je bila enostransko prekinjena z odstopom predsednika vlade, zato je nadaljevanje pogajanj z novo vlado čim prej po njenem oblikovanju prednostna naloga konfederacije. Zagovarjati zgolj enotni plačni sistem in hkrati ne odpraviti tudi sistemskih neenakosti po besedah predsednika KSJS nima velikega smisla. Zato se bo v prihodnje odprlo tudi vprašanje odpravljanja neenakosti, ki ta trenutek vlada v plačnem sistemu. Branimir Štrukelj je v nagovoru tudi povabil vse v javnem sektorju k enotnim pogajanjem o skupnih vprašanjih, pri čemer pa se ne odrekajo posebnostim, ki so nastale v posameznih delih javnega sektorja. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da so se današnjega kongresa udeležili tudi vodilni predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Pergama in Konfederacije neodvisnih sindikatov Slovenije - Neodvisnost, ki so v svojih nagovorih prav tako izpostavili pripravljenost na enoten nastop, ki edini lahko pripelje do izboljšanja plač tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Izboljšane makroekonomske razmere so se namreč doslej poznale zlasti pri lastnikih kapitala, a skrajni trenutek je, da imajo od tega nekaj tudi delavci in delavke. Govor vnovič izvoljenega predsednika KSJS si lahko ogledate v nadaljevanju.