8. marec - mednarodni dan žensk

Pred nami je 8. marec, datum, ki ga je Generalna skupščina OZN leta 1977 s posebno resolucijo razglasila za mednarodni dan žensk. Ženske prevladujejo med zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju, ob svoji poklicni vlogi vzgojiteljic, vzgojiteljic – pomočnic, učiteljic, svetovalnih delavk, kuharic, čistilk, tajnic, računovodkinj … prevzemajo v svojem zasebnem življenju večinoma tudi skrb za gospodinjstvo, za otroke, ostarele starše in druge sorodnike, po opravljenem delovniku v službi se pogosto dodatno izobražujejo ... Kot potrjujejo raziskave in poudarjajo tudi v Evropskem odboru učiteljskih sindikatov ETUCE, katerega član je SVIZ, sta epidemija covida-19 in v povezavi z njo izobraževanje na daljavo v tem smislu razkrila še dodatne vidike težavnega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja in nista pripomogla k izboljšanju položaja žensk. Nasprotno. Ženske ostajajo bolj izpostavljene negotovosti zaposlitve, prejemajo za svoje delo nižje plačilo, so bolj omejene v poklicnih priložnostih in napredovanju, pogosteje žrtve ustrahovanja, nadlegovanja in nasilja.

 

Tudi Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) izpostavlja, da je pandemija na splošno prispevala k povečanju obstoječega razkoraka med spoloma in dodatno razkrila razlike med spoloma na področju znanosti. Opozorila je na ključno vlogo raziskovalk, hkrati pa je imela zanje negativne posledice - še zlasti za raziskovalke, ki so šele začele svojo znanstveno kariero. UNESCO zato poziva k novim politikam, iniciativam in mehanizmom za podporo žensk in deklet v znanosti.

Po svetu je žensk znanstvenic le 29,3 odstotka, na ravni Evropske unije 41 odstotkov. Na Univerzi v Ljubljani na vseh treh stopnjah študija prevladujejo ženske, zadnjih 20 let je razmerje med študentkami in študenti približno 60 proti 40. Drugačne pa so številke, ko se od študija premaknemo na področje akademske kariere. Med raziskovalkami/raziskovalci ter visokošolskimi učiteljicami/učitelji in sodelavkami/sodelavci že sto let prevladujejo moški. Razmerje zadnjih deset let je v povprečju 60 proti 40 odstotkov v korist moških. Na Univerzi v Ljubljani je med 2.770 visokošolskimi učitelji in učiteljicami 1.198 žensk, med 1.303 raziskovalkami in raziskovalci pa 592 žensk.

 

Kot izhaja iz objave Statističnega urada Slovenije, ima največ žensk v Sloveniji srednješolsko izobrazbo (45 %), 29 % pa je takih, ki imajo dokončano terciarno izobrazbo, tj. vsaj višješolsko stopnjo izobrazbe (med sto moškimi v Sloveniji je takih povprečno 20). Vsako leto diplomira več študentk kot študentov. Med ženskami je torej delež višje- ali visokošolsko izobraženih večji kot med moškimi, razen med starejšimi prebivalci.

Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih žensk v Sloveniji (po začasnih podatkih strukturne statistike plač za 2019) je znašala 1.790 EUR (111 EUR manj od povprečne plače moških). Tveganju revščine so ženske večinoma izpostavljene v večji meri kot moški. V 2019 je bila stopnja tveganja revščine med ženskami 13-odstotna (med moškimi: 10,9-odstotna). V Sloveniji so bile v 2019 v najtežjem položaju ženske, stare 65 ali več let (z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, jih je živelo 23 %), še posebno tiste, ki so živele same (46,8 % pod pragom tveganja revščine). Večje razlike med ženskami in moškimi se kažejo že pri starosti 60 ali več let.

Ženske predstavljajo malo manj kot polovico delovno aktivnega prebivalstva. V 4. četrtletju 2020 jih je bilo 449.000, od tega je bilo 90 % zaposlenih, 10 % pa samozaposlenih in pomagajočih družinskih članic. Skoraj polovica delovno aktivnih žensk je imela terciarno izobrazbo. Delovno aktivnih moških s tako izobrazbo je bilo nekaj več kot četrtina.

 

Na vodilnih mestih so ženske še vedno v manjšini, vendar se njihov delež tudi v tej skupini počasi povečuje. Po podatkih mednarodno primerljivega raziskovanja Aktivno in neaktivno prebivalstvo je bilo v Sloveniji v 2019 med menedžerji in menedžerkami 40 % žensk. S tem podatkom se je Slovenija med preostalimi članicami EU-28 uvrstila na četrto mesto (za Latvijo, Poljsko in Švedsko).

Pomemben vidik usklajevanja poklicnega in družinskega življenja je delo z delovnim časom, krajšim od polnega, pa tudi možnost opravljanja dela od doma. V Sloveniji je v letu 2019 delalo od doma 20 % delovno aktivnih žensk, kar nas je uvrstilo malo nad povprečje celotne EU. V Evropski uniji je običajno ali včasih (v 2019) delalo od doma 16 % delovno aktivnih žensk, največ na Nizozemskem in Švedskem (več kot tretjina), najmanj pa v Bolgariji (1 %) in Romuniji (2 % delovno aktivnih). 

V 'običajnih' razmerah je med ženskami največ odsotnosti z dela zaradi dopusta, bolezni ali poškodbe ter zaradi materinskega oz. starševskega dopusta. Kategorija »čakanje na delo« je bila v obdobju pred pandemijo in v času nekoliko sproščenih ukrepov za zajezitev epidemije v 3. četrtletju 2020 bolj izjema. Od vseh delovno aktivnih žensk, ki so bile v tem času odsotne z dela, jih je bilo namreč »na čakanju« 4 %. V prvem valu epidemije je bilo med aprilom in junijem 2020 na čakanju na delo nekaj manj kot polovica vseh delovno aktivnih žensk, ki so bile takrat odsotne z dela iz različnih razlogov. V 4. četrtletju 2020, v drugem valu epidemije, je bil njihov delež ponovno višji: na čakanju na delo je bilo 27 % z dela odsotnih delovno aktivnih žensk. Tudi v tem četrtletju je bil to, tako kot v 2. četrtletju 2020, najpogostejši razlog za odsotnost z dela.

 
Med starejšimi od 19 let so tri od štirih mame, med temi pa je največ takih, ki so mame dvema otrokoma. Slovenija je bila leta 2019 med vsemi članicami EU-28 prav v vrhu po stopnji delovne aktivnosti žensk, starih 15–64 let, in z dvema otrokoma. V 2019 je bilo v Sloveniji delovno aktivnih 88 % žensk z dvema otrokoma, sledila je Švedska s 87 %. Stopnja delovne aktivnost je v Sloveniji visoka tudi med ženskami z enim ali tremi in več otroki. Tudi po vrednosti teh dveh podatkov sodi Slovenija med prve tri države članice EU.

Tretjina delovno aktivnih žensk v Evropski uniji, ki skrbijo tudi za družino, po njihovi oceni iz 2018 ni imelo večjih težav pri usklajevanju dela in družinskega življenja. Med preostalimi, ki pa so se pri tem srečevale z določenimi omejitvami, jih je imelo v večini držav, tudi v Sloveniji, največ težav zaradi nepredvidljivega urnika dela.

Želimo lepo praznovanje 8. marca!