Ali je znanje ključni kapital tudi v Sloveniji?

sporočilo za medije!

ALI JE ZNANJE KLJUČNI KAPITAL TUDI V SLOVENIJI?

Ob ugotovitvah OECD v aktualni publikaciji Pogled na izobraževanje 2019 SVIZ slovensko oblast spominja na zaveze iz koalicijskega sporazuma o povečevanju sredstev za izobraževanje ter raziskave in razvoj.

Ljubljana, 11. septembra 2019 – Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je včeraj objavila vsakoletno publikacijo Pogled na izobraževanje 2019 (Education at a Glance 2019, EAG2019) o strukturi, sredstvih in delovanju izobraževalnih sistemov v svojih 36 državah članicah in dodatnih partnerskih državah. Osrednja tema tokratne izdaje poročila je terciarno izobraževanje, pri čemer OECD posebej izpostavlja ključno vlogo le-tega pri uspešnem odzivanju na velike družbene spremembe sodobne družbe, ki so med drugim povezane s tehnološkim napredkom, podnebnimi spremembami in migracijami.

SVIZ želi v zvezi s tem slovensko oblast spomniti na njeno zavezo iz Koalicijskega sporazuma o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2018–2022, da bo postopno povečevala proračunske in druge javne izdatke za raziskave in razvoj na 1 % BDP in spodbujala zasebna vlaganja v raziskave in razvoj ter v aktualnem mandatu povečala sredstva za visoko šolstvo proti povprečju EU. SVIZ prav tako pričakuje, da bo vlada ob sprejemanju proračuna sledila zagotovilu, da bo do konca svojega mandata poskrbela za stabilno financiranje vzgoje in izobraževanja na ravni 6 % BDP. Kot kažejo podatki EAG2019 je namreč od tega cilja še zelo oddaljena, saj je leta 2016, ki je zadnje referenčno leto za ta kazalnik v publikaciji, namenila za delovanje izobraževalnih ustanov 4,3 % BDP. To je manj, kot znaša povprečje OECD in tudi EU23 (OECD: 5,0 %; EU22: 4,5 %), in Slovenijo uvršča v spodnjo tretjino držav OECD, ki za izobraževanje namenjajo najnižji odstotek BDP. Pod povprečjem OECD in EU23 je Slovenija tudi po financiranju izobraževanja iz proračuna, ki je leta 2016 znašalo 8,5 %. Ta podatek pove, da so se javna sredstva za izobraževanje od leta 2005 pri nas zmanjšala za kar 3 %, medtem ko je bilo v tem obdobju na ravni OECD financiranje iz proračuna razmeroma stabilno. Ob navedenem SVIZ glede na poročanje nekaterih medijev in napovedi o zvišanju sredstev za slovensko vojsko predsednika Vlade RS Marjana Šarca in ministra za izobraževanje dr. Jerneja Pikala v imenu 38.000 svojih članic in članov javno sprašuje, ali se je naša vlada omenjenim zavezam iz koalicijskega sporazuma že odrekla in ali se je v izbiri med »maslom in topovi« nemara že odločila.  

SVIZ se ob nadvse zaskrbljujočih – sicer ne novih – opozorilih o staranju učiteljske populacije v Evropi in širše nasprotno odločno pridružuje pozivu OECD, da morajo države za izobraževanje oziroma pedagoški poklic nameniti več sredstev, da bi slednji (p)ostal privlačna poklicna izbira za mlade. Trendi na področju starostne strukture učiteljic in učiteljev namreč niso v ničemer spodbudni, temveč kažejo, da se delež starejših od 50 let, zaposlenih v osnovnih in srednjih šolah, na ravni OECD opazno krepi. V zadnjem desetletju se je tako v povprečju zvišal za 5 %, v Grčiji, Litvi, na Madžarskem, Portugalskem, Poljskem in v Sloveniji pa celo za 13 % in več. V naših srednjih šolah, denimo, je tako mlajših od 30 let zgolj 5 % učiteljic in učiteljev, medtem ko jih je v starostni skupini nad 50 let skupno 43 %. Ker na privlačnost pedagoškega poklica – tako na to, da se mladi zanj sploh odločijo, kot na to, da potem v njem tudi ostanejo – neposredno in močno vpliva tudi višina učiteljske plače, se bo morala naša vlada ustrezno odzvati na dejstvo, da so slovenski učiteljice in učiteljice začetniki na vseh ravneh izobraževanja plačani manj od svojih kolegic in kolegov v državah članicah OECD in EU23. Drugače ni, žal, niti na vseh drugih kariernih stopnjah, prav tako pa učiteljske plače v Sloveniji še zmeraj zaostajajo tudi za prejemki zaposlenih v primerljivih poklicih v javnem sektorju.

X X X X X

Sandi Modrijan,
tiskovni predstavnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije