So vzgoja, izobraževanje, znanost in kultura prioriteta politike?

ALI SO VZGOJA, IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN KULTURA MED PRIORITETAMI POLITIKE?

Večina političnih strank podpira kakovostno javno šolstvo ter stabilno financiranje izobraževanja, znanosti in kulture.

Ljubljana, 4. marca 2026 – Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je tudi pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami političnim strankam zastavil nekatera ključna vprašanja o pomenu vzgoje in izobraževanja, znanosti in kulture ter njihovih pogledih na prihodnost teh področij. V opredeljenem roku je odgovore posredovalo devet strank – sindikat jih je sproti objavljal na svoji spletni strani –, pet strank se do vprašanj Sviza ni opredelilo.(*)

Med strankami, ki jim zadnje javnomnenjske raziskave napovedujejo prestop parlamentarnega praga, sindikatu ni odgovorila le Slovenska demokratska stranka(*). Ker se vprašanja sindikata nanašajo na bistvene dileme glede položaja javnega izobraževanja, podpore javnemu ali zasebnemu šolstvu, tveganj za financiranje javnega izobraževanja, znanosti in kulture v luči napovedanega povečanja sredstev za oboroževanje, utrjevanja strokovne avtonomije učiteljstva, vključevanja otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem ter zagotavljanja ustreznih pogojev za delo učiteljic in učiteljev z njimi, je takšna odločitev za Sviz presenetljiva. Več kot 35.000 članic in članov sindikata bi si zaslužilo jasne odgovore o temah, ki so neposredno povezane z njihovim delom.

Dopuščamo možnost, da se politična stranka, ki se po javnomnenjskih meritvah uvršča najvišje, ne želi opredeliti do jasne podpore kakovostnemu javnemu izobraževanju in stabilnemu financiranju, ki naj bi po priporočilih Unesca doseglo 6 % BDP. Vsekakor pa pričakujemo, da se bo Slovenska demokratska stranka o izpostavljenih dilemah izrekla ter tako omogočila našim članicam in članom, da pred volitvami pretehtajo njena stališča.

Večina strank, ki so svoje odgovore posredovale, podpira strateško usmeritev Slovenije, da kakovostno javno šolstvo ostane temelj vzgojno-izobraževalnega sistema. Zasebno pobudo v izobraževanju razumejo kot dopolnitev, ki širi izbiro za starše in otroke. Stranke so zagotovile tudi, da napovedano povečanje sredstev za obrambo ne bo šlo na račun javnih sredstev za vzgojo in izobraževanje, raziskovalno dejavnost ter kulturo, ter napovedale prizadevanja za uresničitev priporočila Unesca, da se področju izobraževanja nameni 6 % BDP. Pozdravljamo, da so vse stranke, ki so odgovore podale, podprle stališče sindikata, da je treba strokovno avtonomijo učiteljev jasno opredeliti v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter jo učinkovito varovati.

Stranke se strinjajo tudi glede pomanjkanja strokovnega kadra v vrtcih in šolah, ki ga – enako kot Sviz – razumejo kot posledico prenizkih plač, neustreznega statusa učiteljskega poklica, stresnosti dela in neprivlačnih kariernih poti. Izpostavljajo potrebo po večjem vlaganju v izobraževanje, sistemskih spodbudah za vstop mladih v pedagoški poklic, štipendijah za deficitarne smeri ter ukrepih za izboljšanje družbenega ugleda poklica. Brez dolgoročno stabilnega financiranja in izboljšanja delovnih pogojev kadrovske krize v vzgoji, izobraževanju in znanosti po njihovem mnenju ne bo mogoče učinkovito rešiti.

X X X X X

 

(*) V opredeljenem roku se je na Svizova vprašanja odzvalo devet (9) političnih strank. Naknadno smo odgovore prejeli še od dveh strank (Prerod - Stranka Vladimirja Prebiliča in Slovenska demokratska stranka)