Bančna garancija za tuje študente

Pred nekaj dnevi, natančneje 26. maja, so se začele uporabljati spremembe Zakona o tujcih (ZTuj-2F), ki med drugim močno posegajo na področje študija študentov tujcev, saj zaostrujejo pogoje, pod katerimi lahko tuji študenti pridobijo vizum za študij v Sloveniji. Skladno z novo ureditvijo za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje pri nas zaradi študija ne bo več zadoščala pisna izjava skrbnikov, da bodo za svoje otroke oziroma tuje študente zagotavljali zadostna sredstva za preživljanje, kot je to veljalo doslej, temveč mora tuj študent izkazati, da ima na bančnem računu sredstva v višini osnovnega zneska minimalnega mesečnega dohodka za celotno obdobje nameravanega prebivanja. Pomeni za eno leto, v kolikor bo študentu dovoljenje za prebivanje izdano za eno leto. Osnovni znesek minimalnega dohodka v RS znaša 402,18 evra, kar pomeni, da je pogoj za študij v Sloveniji skoraj 5.000 evrov na bančnem računu pred začetkom letnika. Gre za pogoj, ki večini mladim predstavlja objektivno nezmožnost njegove izpolnitve in očitno favorizira tiste, ki izhajajo iz družin z višjim socialno-ekonomskim statusom.

SVIZ tej spremembi in novi ureditvi nasprotuje, saj neutemeljeno omejuje možnosti študija na slovenskih univerzah ter šibi internacionalizacijo in mednarodno povezovanje na področju znanosti. SVIZ se v celoti pridružuje stališču ŠOS: »Iz podatkov, ki jih imamo na voljo, ni razbrati, da bi bili tuji študenti v Sloveniji nesamostojni ali nezmožni poskrbeti za svoj socialni položaj kaj bistveno drugače od slovenskih študentov. Slednjim namreč za študij ni potrebno zagotoviti cca. 5.000 EUR na računu. Obenem so tujim študentom enako dostopne pravice do subvencionirane prehrane, prevozov in bivanja, prav tako imajo možnost opravljanja študentskega dela, kot to velja za slovenske študente. Seveda pa zaradi narave študentskega dela tovrstnih prihodkov ni mogoče vnaprej napovedati. Vsekakor pa dokazov o tem, da bi bili tuji študenti, v primerjavi s slovenskimi, bolj odvisni od socialnih transferjev, ni.«

Možnost izmenjave tako idej in znanja kot vpletenih v proces izobraževanja in raziskovanja je primerjalna prednost vseh najuspešnejših sistemov. Je temelj kakovosti in pluralnosti visokega šolstva. Visokošolsko okolje na ta način postaja konkurenčnejše, hkrati pa se ustvarja svetovno usposobljena delovna sila, ki pozitivno prispeva na slovenski trg dela ter pomaga pri razvoju naše družbe kot celote. Prispevek tujih študentov pri tem izobraževalno-raziskovalnem procesu je resnično neprecenljiv in ga ne bi smeli zavirati s takšnimi nepotrebnimi administrativnimi omejitvami. Odvisen bi moral biti predvsem od čim višje kvalitete teh študentov in njihovega enakopravnega vključevanja v slovenske izobraževalne institucije. Verjetno si nekaj podobnega želimo tudi od tujih visokošolskih in raziskovalnih ustanov, ki sprejemajo naše najboljše študente.

Oteževanje možnosti za študij ter načrtno postavljanje ovir pred perspektivne mlade študente, zapiranje prostora in onemogočenje pretoka idej bo na dolgi rok škodilo zgolj nam samim, saj se bo potencial, ki se skriva v mladih, preselil v države, ki cenijo znanje in znanost ter bodo znale pritegniti bodoče intelektualce.