Bodiva si na jasnem

Ljubljana, marec 2018

BODIVA SI NA JASNEM

Ob prvi napovedi morebitne vsesplošne stavke v vzgoji in izobraževanju me vsa reč ni izrazito pretresla. Ob njeni gotovi potrditvi nekaj mesecev kasneje tudi ne. Na dan, ko se je zgodila, sem se je, kot večina mojih kolegov, udeležila. V razlogu, zakaj, ni ničesar elitističnega. Tudi ne mističnega ali perverznega. Udeležila sem se je preprosto zato, ker sem prepričana, da smo zaposleni v vzgoji in izobraževanju plačani premalo.

Nekaj dni pred samo stavko, na dan stavke in dni za njo so, po pričakovanjih, v številnih medijih in pogosto tudi v povsem zasebnih krogih, potekali pogovori na to temo. Ker se nam obeta nov “stavkovni val”, se  stvar, lahko rečem k sreči, še ni povsem polegla. Ob tem pa me vseskozi žalosti dejstvo, da so številni kolegi tako zelo razočarani ob spoznanju, da nas velik del javnosti v tem boju ne podpira. Žalosti me predvsem zato, ker dovolijo, da boj za boljše plačilo, postane izčrpavajoči protest proti nespoštovanju.

Učiteljice in učitelji osnovnih ter srednjih šol širom Slovenije, pa tudi predstavniki sindikata in številni drugi strokovni delavci že več mesecev v imenu “objasnitve resničnega stanja” razgaljajo malodane vse nivoje učiteljevega življenja. Neto plačilni znesek vseh plačnih razredov in nazivov, število ur efektivnega dela na delovnem mestu in doma, število ur dodatnega dela, kompenzacija dni dopusta, efektivno število dni dopusta, leta študija, število izpitov, število strokovnih usposabljanj, število učencev, eventuelne neplačane ure pogovorov z učenci in njihovimi starši izven delovnega časa, ure dodatnega izobraževanja, razredniško delo, morebitne minute porabljene na stranišču. Spoštovani kolegi, da ne bo pomote, hvaležna sem vam za vsako resnicoljubno minuto, ki ste jo vložili v to kolektivno bitko. A dejstvo je, da moje in vaše življenje še nikoli ni bilo tako javno razkrito, kot je danes. Prav zato sama trenutno ne čutim potrebe po dodatni razlagi mojega dela, ki bi opravičilo moje zahteve. Ker ste to, namesto mene, že storili vi.

Želela pa bi nekaj vrstic nameniti tebi, ki nisi učitelj, a se čutiš tako zelo upravičenega do tega, da srdito nasprotuješ našim zahtevam. Ne, tokrat ne tebi, politik, ki dejansko odločaš o moji usodi, ampak tebi, ki s svojo neizpeljano in površinsko argumentacijo izražaš nespoštovanje do mojega dela, mojega poklica, mene in mojih stanovskih kolegov.

Ob vseh podatkih in izpovedih učiteljev, ti namreč še vedno brezsramno verjameš, da si učitelji ne zaslužimo višje plače. In ko si enkrat to že suvereno izrekel, poveš največkrat povsem neposredno še naslednje: ne zaslužimo si spoštovanja. Zakaj? Zato. Ker ti navsezadnje tako veliko veš o našem  delu. Ker si ti tudi hodil v šolo. Ker morajo tvoji otroci hoditi v šolo. Ker je soseda učiteljica. Skratka, ker imaš izkušnje.

Naj ti še jaz povem nekaj o svojih izkušnjah. Že desetletja hodim v trgovino. Dnevno imam stik s trgovkami in trgovci. Občasno je kateri od njih nesramen, neprofesionalen. Zgodilo se mi je že, da so me pri vračanju drobiža na blagajni ogoljufali. V vseh teh letih sem pravzaprav nabrala kar precej izkušenj s trgovci. Tudi slabih. Nimam sicer vseh podatkov o njihovem delu, a kot izkušena stranka se lahko izrečem o njihovem eventuelnem boju za pravice. Podpiram. Ker zaupam. Da mi ne lažejo, ko pravijo, da si zaslužijo več.

Imam izkušnje z delavci na gradbišču. Nekaj. Dovolj. Nekoč se mi je zgodilo, da so bili nesramni. Vulgarni. Imela sem tudi že izkušnjo s slabo gradnjo. Čeprav večina zgradb, v katerih se gibljem, kar solidno stoji. Skratka, dovolj izkušenj imam, da se lahko v demokratični državi izrečem o njihovem eventuelnem boju za pravice. Podpiram. Ker zaupam. Da mi ne lažejo, ko pravijo, da si zaslužijo več.

Imam izkušnje s frizerji. Dobrimi in slabimi. Slabi so tisti, ki so me postrigli tako, da mi ni bilo všeč. A večina je razumela, kaj želim. Jaz pa sem tudi sprejela svoje naravne danosti in lastna pričakovanja prilagodila. Izkušenj imam dovolj, da se lahko izrečem o njihovem eventuelnem boju za pravice. Podpiram. Ker zaupam. Da mi ne lažejo, ko pravijo, da si zaslužijo več.

Izkušnje imam z električarji, vodovodarji in mizarji. Več izkušenj. Tudi slabe. Zaradi električarja sem nekoč zamudila v službo, ker je prišel uro kasneje kot sva bila dogovorjena. A potem je delo opravil. Vodovodarja ob neki drugi priložnosti sploh ni bilo. Pač, ni prišel. Našla sem drugega. Pri mizarju sem naročila kuhinjo. Ni bila končana takrat, ko mi je obljubil, da bo. A na koncu je bila kuhinja točno taka, kot sem si jo želela. Imam izkušnje. Dobre in slabe. Zato se lahko izrečem o eventuelnem boju za pravice vseh delavcev tovrstnih poklicev. Popiram. Ker zaupam. Da mi ne lažejo, ko pravijo, da si zaslužijo več.

Imam izkušnje s farmacevti. V lekarni dvigujem zdravila na recept in še bolj pogosto kupujem zdravila in dodatke brez recepta. Nekoč sem bila priča pogovoru med farmacevtko in starejšo gospo. Slednja ni razumela navodil povezanih z jemanjem zdravila. Farmacevtka ni imela veliko potrpljenja. Navodila je sicer razložila še enkrat, a bila je osorna in starejša gospa je to zaznala. Nisem prepričana, da je lekarno zapustila ustrezno seznanjena. Tudi moji obiski v lekarni niso bili vedno radostni in zadovoljujoči. A večinoma tam dobim, kar pričakujem. Izkušnje s farmacevti imam in lahko se izrečem o njihovem eventuelnem boju za pravice. Podpiram. Ker zaupam. Da mi ne lažejo, ko pravijo, da si zaslužijo več.

Imam izkušnje z zdravniki. Predvsem splošnimi. Nikoli jih ne obiščem z veseljem. A zelo sem vesela, ča znajo rešiti moj problem. Včasih jih obiščem misleč, da sama že vem, kaj je moja težava in posledično verjamem, da tudi njih ne potrebujem za več kot to, da mi napišejo napotnico ali recept. Velikokrat se motim. Včasih imam prav. A zgodilo se je že, da se je motil zdravnik. Pa ne samo pri meni. Tudi pri mojih družinskih članih. Prepričana sem, da nikoli nalašč. Kakorkoli, dovolj izkušenj imam, da se lahko izrečem ob eventuelnem boju za pravice. Podpiram. Ker zaupam. Da mi ne lažejo, ko pravijo, da si zaslužijo več.

Imam izkušnje z ekonomisti. Imam izkušnje s pravniki. Imam izkušnje s kmetovalci. Dobre in slabe. Moje življenje je izkustveno. Nekatere poklice poznam bolje od drugih, z nekaterimi imam neposredne izkušnje, z drugimi zgolj posredne. S tvojim poklicem tudi.

Predpostaviva sedaj, da jaz menim, da mi predstavniki teh poklicev, tudi ti, lažejo, ko pravijo, da si zaslužijo več. Ne zaupam jim. Tudi tebi ne. Zato ne njih ne tebe ne podpiram v eventuelnem boju za pravice. Ker imam pač izkušnje, lahko, ne glede na dejstva in resnico, trdim, da nimate pravice zahtevati več.

Vidiš, to je tvoja predpostavka.

Nina Miri Zalar, učiteljica filozofije