Brez motivacije ni učenja
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je v organizaciji odbora za enakost, ki je vzpostavljen pod okriljem sindikata, 29. novembra 2017 pripravil predavanje »Učna motivacija in delo z nadarjenimi v vrtcu in šoli«. Dr. Mojca Juriševič, izredna profesorica za pedagoško psihologijo na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, je zbranim spregovorila o tem, kako otroci in mladi mislijo in se učijo, kaj jih motivira ter zakaj so socialni kontekst, medosebni odnosi in dobro čustveno počutje pomembni za učenje. Ob predstavitvi ugotovitev različnih študij je nakazala tudi, kako najbolje voditi razred in kako oceniti posameznikov napredek.
V torek, 5. decembra 2017, med 14.00 in 18.00 uro Center za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani v predavalnici, št. 212 (2. nadstropje) organizira študijsko popoldne z naslovom »Prepletanje nadarjenosti s psihičnimi in razvojnimi težavami ter motnjami: med ustreznim izobraževanjem in ustrezno pomočjo dvojno izjemnim otrokom in mladostnikom«. Vabljeni!
Izpostavila je, da je večina otrok radovednih in da nas od rojstva spremlja močna želja po znanju. Večinoma tudi v šolo vstopimo zelo radovedni, optimistični in navdušeni za znanje, motivacija za učenje pa nato skozi šolska leta upada. To med drugim potrjujejo tudi mednarodne raziskave znanja, kot je PISA, ki preverja matematično, naravoslovno in bralno pismenost. Slovenski šolarji, denimo, so na vseh omenjenih področjih v primerjavi z vrstniki iz drugih držav nadpovprečno uspešni, a so rezultati pokazali tudi, da jim šola in šolsko delo v več njunih vidikih nista všeč. Strokovnjakinja se je vprašala, ali je iz tega mogoče izpeljati poenostavljen in hiter sklep, da so šola in učitelji slabi. Tudi za področje izobraževanja tako kot za druga poklicna področja velja, da v njem obstajajo tudi posamezniki, ki svojega dela ne opravljajo dovolj kakovostno, a obenem je ob preučevanju motivacije za učenje treba upoštevati številne druge dejavnike. Tako je treba vedeti, da se šolsko učenje dogaja od posameznikovega šestega do petnajstega leta, ko se širijo tudi njegove življenjske izkušnje, je poudarila. Če so te na nekem področju dobre, je večja tudi motivacija. Obenem se v dobi šolanja dogaja tudi širjenje in razločevanje interesov, zgodi se tudi socialni razvoj, na to, da mladostnika v šoli morda kaj ne zanima toliko, kot se od njega pričakuje, pa vpliva tudi njegova samopodoba. Ne nazadnje se spreminjajo tudi vrednote in to spremlja vprašanje, kakšno vrednoto danes predstavljajo znanje, dobra izobrazba, biti uspešen. Dr. Mojca Juriševič je podčrtala, da je za učenje ključna motivacija. Posameznikov intelektualni potencial ob rojstvu predstavlja izhodišče in je lahko dober začetek, a sam po sebi še ne pomeni veliko, z delom in trudom pa je mogoče doseči ogromno. Predavateljica je ob tem izpostavila, kako zelo pomembno je, da učitelji namenijo pozornost prav vsakemu otroku, ga podpirajo, spodbujajo in usmerjajo pri učenju. Njene raziskave so potrdile tudi, kako zelo pomembno je učno spodbudno okolje v zgodnjem, predšolskem obdobju in da ima pozitivne učinke tudi v šoli in poznejšem obdobju.
V sklepnem delu predavanja je dr. Mojca Juriševič ob vprašanjih navzočih namenila pozornost nadarjenosti in predstavila publikacijo o dvajsetih najpomembnejših psiholoških načelih za poučevanje in učenje od vrtca do srednje šole, ki se naslanjajo na spoznanja dolgoletnega dela Združenja ameriških psihologov (APA) in so jo prevedli pod okriljem Centra za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti, ki pod njenim vodstvom deluje pri Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.
V torek, 5. decembra 2017, med 14.00 in 18.00 uro Center za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani v predavalnici, št. 212 (2. nadstropje) organizira študijsko popoldne z naslovom »Prepletanje nadarjenosti s psihičnimi in razvojnimi težavami ter motnjami: med ustreznim izobraževanjem in ustrezno pomočjo dvojno izjemnim otrokom in mladostnikom«. Vabljeni!
