Brez napredka v pogajanjih
Medtem ko sta do napovedane splošne stavke zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ostala še dva tedna, se je na sedežu SVIZ-a v torek popoldne, 30. januarja, odvil tretji krog pogajanj o razrešitvi stavkovnih zahtev. Uvodoma so pogajalci govorili o zapisnikih preteklih dveh sej ter se nekaj časa pomudili ob usklajevanju vsebine poslovnika pogajanj, preden so se lotili vsebinskih vprašanj in izmenjave stališč o stavkovnih zahtevah sindikata. Po skoraj štirih urah pogajanj in na trenutke burne izmenjave mnenj je (p)ostalo jasno, da vladna stran v osnovi zavrača vse stavkovne zahteve sindikata.
Vladna stran je včeraj tekom dneva SVIZ-u posredovala seznam delovnih mest iz Kolektivne pogodbe za vzgojo in izobraževanje in Kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost, za katere je Vlada RS s sklepom 23. januarja letos določila, da so primerljiva z delovnimi mesti zdravnikov. Glavni tajnik SVIZ je vladni strani nato pojasnil, da omenjeni seznam vsebuje le nekaj delovnih mest iz osme in devete tarifne skupine, s čimer se vlada (in še to nezadovoljivo) odziva le na del stavkovnih zahtev, medtem ko vprašanja plač vzgojiteljev, učiteljev … v svojem predlogu ne naslavlja. SVIZ je na včerajšnjem krogu vladi predstavil oziroma ponovil naše trde in s podatki podprte argumente, na katerih zahteva ponovno vzpostavitev ustreznejših, pravičnejših razmerij glede na primerljive poklice v javnem sektorju. Poudarili smo, da ne zahtevamo nič »bolje«, temveč zgolj toliko, kot v primerljivih poklicih. Pokazali smo, kako se je vrednotenje dela v vzgoji in izobraževanju znižalo in kako so se skozi leta povečevale razlike med plačami zaposlenih v vrtcih in šolah glede na plače v državni upravi in zdravstvu.
Tudi vladna stran je priznala verodostojnost predstavljenih podatkov in dejstva, da je v vzgoji in izobraževanju v zadnjih letih prišlo do zaostajanja plač. Strinjala se je tudi, da je kompleksnost, zahtevnost, odgovornost dela razrednikov očitna ter da je to delovno mesto treba bistveno bolje (o)vrednotiti, a je razhajanje med vladno in sindikalno stranjo v tem, kako to vprašanje sistemsko urediti (medtem ko SVIZ predlaga uvedbo posebnega delovnega mesta učitelja razrednika, bi vladna stran to urejala z (višjim) dodatkom). Seveda enako velja tudi pri vprašanju uvedbe drugih novih delovnih mest (npr. za pomočnice vzgojiteljic); SVIZ takšno rešitev predlaga, zagovarja in utemeljuje (na primeru drugih poklicnih skupin, ki so tako dosegle zvišanje vrednotenja dela v svojih poklicih), medtem ko vladna stran odpiranju novih delovnih mest nasprotuje. To vprašanje želi rešite s pogovori o (ustreznejšem) vrednotenju, razvrščanju …
Pogajalci so izmenjali še stališča glede sistema kariernih napredovanj in razlik v zahtevnosti tudi na tem področju. Medtem ko je v vzgoji in izobraževanju v najvišjem strokovnem nazivu le okrog deset odstotkov zaposlenih, jih je v državni upravi več kot polovica. Tudi to kaže na neenakost in razlike v zahtevnosti napredovanj.
Zahtevi SVIZ-a po regresu v višini 1.200 evrov bruto za vse zaposlene z minimalno plačo (ali nižjo od te) pa je vlada prav tako nenaklonjena oz. ji neposredno nasprotuje.
Po naši oceni zadnji krog pogajanj ni prinesel prav nobenega napredka ali poskusa zbliževanja stališč s strani vlade. Slednja ves čas poudarja, da predlogom sindikata ni naklonjena ali jim nasprotuje, a obenem ne ponudi svojih (proti)predlogov.
NOVINARSKA KONFERENCA
V sredo, 31. januarja, je na sedežu SVIZ potekala še novinarska konferenca, na kateri je glavni tajnik povzel vsebino 3. kroga pogajanj in izglede za naprej. Vabimo vas k ogledu posnetkov.
Povzetek dosedanje vsebine pogajanj:
Stališče glede (enotnega) plačnega sistema in primerljivosti plač v različnih poklicnih skupinah:
Odgovori na novinarska vprašanja (napredek v pogajanjih? o čem se je vlada sploh pripravljena pogajati?):
Pojasnila, kako bo izgledala stavka (prvi dan in v vse verjetnejšem nadaljevanju):