Ljubljana, 3. 10. 2023

Brez učiteljic in učiteljev ni izobraževanja!

Sorodne objave

Tudi pred tokratnim 5. oktobrom, svetovnim dnevom učiteljev, smo v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture pripravili novinarsko konferenco, osrednjo pozornost na njej pa namenili zelo pereči problematiki pomanjkanja ustrezno izobraženih pedagoških delavk in delavcev ter drugih zaposlenih v slovenskih vrtcih in šolah. Ob glavnem tajniku Sviza Branimirju Štruklju, ki je podčrtal, da je v Sloveniji kadrovski primanjkljaj ob starajoči se učiteljski populaciji in neustreznem odzivanju politike na kompleksno krizo izobraževanja še bolj resno vprašanje kot v nekaterih drugih državah, so Marjana Kolar, predsednica glavnega odbora Sviza in vzgojiteljica v Vrtcih občine Moravske Toplice, Mirjana Višnikar Ivić, profesorica nemščine in pomočnica ravnatelja na Elektrotehniški-računalniški strokovni šoli in tehniški gimnaziji Ljubljana, ter Matej Šiško, učitelj geografije in zgodovine ter pomočnik ravnateljice na Osnovni šoli Otočec kot praktiki predstavili velike vsakodnevne izzive iz svojih delovnih okolij.

 

 

Predsednica glavnega odbora našega sindikata Marjana Kolar je v uvodu v dogodek povedala, da letošnji svetovni dan učiteljev obeležujemo ob geslu »Brez učiteljic in učiteljev ni izobraževanja!« ter opozorilu, da so ustrezno plačani zaposleni in njihovi primerni delovni pogoji nujni za kakovosten javni vzgojno-izobraževalni sistem. Izpostavila je, da je dostop do kakovostnega izobraževanja temeljna človekova pravica, prav tako pa je izobraževanje ključnega pomena za uspešnejše spoprijemanje z največjimi izzivi našega časa. A v številnih državah učitelji zapuščajo poklic, obenem pa se za pedagoško delo odloča vse manj mladih. S skrajno zaskrbljujočim položajem na tem področju smo, kot zapisano, soočeni tudi v naši državi. Hkrati podatki v nedavno objavljeni publikaciji OECD Pogled na izobraževanje 2023 kažejo, da v Sloveniji za izobraževanje namenjamo nižji delež BDP, kot je povprečje OECD. OECD ugotavlja še, da se »večina držav njenih članic in partnerskih držav sooča s pomanjkanjem učiteljev, ker poučevanje ni finančno privlačna poklicna izbira.« Predsednica glavnega odbora je povzela tudi svarilo OECD, da je ustrezno financiranje izobraževanja temeljni pogoj za zagotavljanje visokokakovostnega izobraževanja, in poudarek, da je to, koliko sredstev država nameni izobraževalnim institucijam kot delež BDP in javnih sredstev, pomemben kazalnik tega, kakšen pomen pripisuje izobraževanju, ko gre za razporejanje proračunskih sredstev. Opozorila je še na obremenjenost delavcev in delavk v vrtcih ob pomanjkanju kadra in izrazila zaskrbljenost ob tem, da oblast krizi v vzgoji in izobraževanju ne prisluhne ter noče razumeti posledic tega, da bi otroke poučevali neustrezno usposobljeni zaposleni. Glavni tajnik Branimir Štrukelj je ob tem izrazil odločno nasprotovanje Sviza razvrednotenju pedagoške strokovnosti.

 

Matej Šiško, učitelj geografije in zgodovine ter pomočnik ravnateljice na Osnovni šoli Otočec, je ponazoril kadrovsko problematiko na svojem zavodu, ko so tik pred začetkom letošnjega šolskega leta iz različnih razlogov ostali brez učiteljev za angleščino in nemščino, matematiko, tehniko, fiziko in glasbo. Pouk tehnike, denimo, je tako na njihovi šoli prevzel športni pedagog, pouk fizike učiteljica kemije in biologije, njene ure naravoslovja učitelj geografije, v prvem razredu trenutno poučuje študentka … Meni, da ni težko razumeti, da takšno prilagajanje pouka korenito vpliva na potek dela na šoli, česar se že zavedajo tudi starši njihovih učenk in učencev. Stanje je po njegovih besedah nevzdržno, šolski sistem pa kot tak ne bo mogel obstati.

 

Profesorica nemščine in pomočnica ravnatelja na Elektrotehniški-računalniški strokovni šoli in tehniški gimnaziji Ljubljana Mirjana Višnikar Ivić je potrdila, da se z vsemi težavami, ki so navzoče v osnovnih šolah, sooča tudi srednješolski prostor. Na šoli, kjer je zaposlena, jim tako niti ob večkrat ponovljenih razpisih ni uspelo pridobiti učitelja računalništva, podobno pa velja za tudi druga predmetna področja. Poudarila je, da so drugi učitelji na šoli posledično preobremenjeni, in izrazila skrb, da srednje šole dijakom morda ne bodo več mogle zagotoviti strnjenega pouka. Spregovorila je še o zahtevnem delu ravnateljev kot pedagoških in poslovnih vodij ter poudarila, da so bili zdajšnji oblastniki še deležni dobrobiti javnega šolstva in zdravstva.

 

Glavni tajnik Branimir Štrukelj se je pridružil zahvali ravnateljem in pomočnikom ravnateljev, ki »delajo male čudeže, da slovenske šole sploh še funkcionirajo«. A ker zaposleni v vzgoji in izobraževanju, kot je poudaril, odgovorno opravljajo svoje delo in navkljub vsem težavam zagotavljajo pouk, se tako prikriva globino resne krize v šolskem prostoru. Še enkrat več je opozoril na to, da krize v izobraževanju dolgo ni mogoče opaziti, ko pa se ta pokaže, je žal že prepozno. Ob tem je dodal, da slovenska politika razmer ne rešuje, temveč težave še povečuje. To je ponazoril z zadnjim vladnim predlogom za poseg v strokovne nazive, ki se kaže kot želja škodovati kakovosti javnega izobraževanja. Ministra za vzgojo in izobraževanja dr. Darja Feldo je ob tem znova pozval, naj se v svoji funkciji do omenjenega predloga, ki ga je pripravilo ministrstvo za javno upravo, opredeli. Resnost razmer je izpostavil še ob podatku, da ima v petih socialnovarstvenih zavodih, ki delujejo v Sloveniji, od skupno 110 zaposlenih pedagoških delavcev, ki delajo z otroki z najtežjimi motnjami, ustrezno izobrazbo zgolj še 40.
 

 

V sklepnem delu novinarske konference je predstavnice in predstavnike medijev med drugim zanimalo, koliko časa še ima slovensko šolstvo, preden se bodo razmere nepovratno zaostrile, kako na pomanjkanje kadra odgovarja slovenska oblast, kako bi lahko srednjeročno pridobili več učiteljic in učiteljev, želeli pa so tudi nekaj dodatnih pojasnil v povezavi z organizacijo protestnega shoda pred Vlado RS, ki smo ga v Svizu napovedali za 25. oktobra 2023.

 
»S svetovnim dnevom učiteljev se spominjamo 5. oktobra 1966, ko so bila na posebni medvladni konferenci v organizaciji Unesca in Mednarodne organizacije dela (ILO) sprejeta Priporočila o položaju učiteljev. V tem pomembnem dokumentu so jasno določene pravice in dolžnosti vzgojiteljev in učiteljev, poudarjeno pa je tudi, kakšen položaj bi ti morali imeti v družbi glede na pomembnost in zahtevnost dela, ki ga opravljajo. Prav tako je v priporočilih opredeljena odgovornost vlad, da morajo zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ter organizacijam, v katerih se združujejo in jih te zastopajo, omogočiti sodelovati pri odločanju o zanje pomembnih vprašanjih. Odločitev o 5. oktobru kot svetovnem dnevu vzgojiteljev in učiteljev je bila sprejeta na Mednarodni konferenci o izobraževanju leta 1993 v Ženevi, obeležujemo pa ga od leta 1994.«

Komentarji
Trenutno ni komentarjev!
Vaš komentar