Ljubljana, 5. 2. 2025

Čas za kulturo

France Prešeren velja za največjega slovenskega pesnika. Del njegove pesmi Zdravljica, napisane leta 1844, je besedilo državne himne Republike Slovenije, obletnica njegove smrti pa osrednji državni kulturni praznik. V manjšem obsegu obeležujemo tudi obletnico njegovega rojstva kot Ta veseli dan kulture. Prešernov dan sicer praznujemo že od leta 1945, tudi dela prost dan pa je postal leta 1991. Kulturne ustanove bodo tudi ob letošnjem kulturnem prazniku ponudile mnoge prireditve in aktivnosti, številne bodo brezplačne.

Kultura je k slovenskemu bruto domačemu proizvodu leta 2022 prispevala 2,8 %.

V luči letošnjega kulturnega praznika je posebno objavo s pregledom nekaterih pomembnih kazalnikov pripravil Statistični urad Slovenije. Med drugim se posvečajo vprašanjem gospodarskega pomena kulture, koliko denarja namenimo za kulturo in kako pogosto obiskujemo kulturne prireditve, katere med temi so najbolj priljubljene, in kolikšno je število zaposlenih, ki so neposredno povezani s kulturo. Celotno objavo SURS-a ob tokratnem prazniku si lahko ogledate na tej povezavi.


 

SVIZ je Ministrstvu za kulturo posredoval pripombe na osnutek predloga novega Zakona o varovanju kulturne dediščine

Ministrstvo za kulturo je pripravilo ter v drugi polovici lanskega decembra v javno obravnavo posredovalo osnutek predlog novega zakona o varovanju kulturne dediščine (ZVDK-2). Intenca predlagateljev zakona je z njim zagotoviti sodobnejši, bolj dostopen in trajnostno naravnan okvir za varovanje kulturne dediščine. Novi zakon naj bi po navedbah ministrstva omogočil boljšo dostopnost muzejev in kulturnih spomenikov, uvedel nove ukrepe za učinkovitejšo zaščito ogroženih stavb in predmetov ter ustvaril boljše pogoje za vključevanje dediščine in muzejev v turizem in razvojne projekte. Odgovarja tudi na izzive sodobnega časa, kot so podnebne spremembe, digitalizacija in spremenjene družbene potrebe, ter postavlja jasne temelje za učinkovito, pregledno in trajnostno upravljanje dediščine.


Aktivno se je v javno razpravo s pripombami, posredovanimi na MK, vključil tudi SVIZ. Glede na to, da sindikat kot socialni partner sploh ni sodeloval pri pripravi besedila predloga ZVKD-2, je SVIZ ministrstvo uvodoma pozval k neposrednemu usklajevanju naših pripomb z vodstvom MK. Poleg opozoril, ki se tičejo samega načina priprave predloga besedila zakona, pa je SVIZ pripravil tudi pripombe na posamezne določbe zakona, zlasti tiste, ki zadevajo zaposlene.

V Svizu ocenjujemo, da je predlog zakona v trenutni obliki škodljiv za področje, ki ga ureja, saj je v navzkrižju s številnimi mednarodnimi konvencijami in listinami s področja varstva dediščine. S spreminjanjem mednarodno uveljavljenih definicij, neustrezno rabo terminologije in nepremišljenim poseganjem na zgledno urejena področja varstva dediščine odraža popolno nerazumevanje dediščinske stroke in drugih temeljnih strok področja. Dediščina in njeno varstvo mora presegati interese trenutne lastniške oziroma politične in/ali uporabniške garniture, predvsem zaradi svoje ranljivosti, edinstvenosti, njenega velikega nacionalnega pomena, itd., za kar zgolj previdnostno načelo – 14. člen ZVKD-2 – ni dovolj. Zakon s predlaganim besedilom bi rezultiral v katastrofalnih in nepovratnih posledicah za varstvo arheološke dediščine.

V različnih členih predloga zakona so v rabi različni izrazi (varovanje, varstvo, obnova, prenova, arheološka ostalina in najdišče), pogosto nedosledno, določeni členi so si med seboj celo nasprotujoči. Kaže se, da je bilo besedilo predloga zakona pripravljeno brez resnega premisleka, izključujoč stroko, eklektično in površno, brez resnega vsebinskega in terminološkega poenotenja.

Ugotavljamo tudi, da zakon javnim zavodom nalaga dodatne naloge, hkrati pa ne zagotavlja kakršnih koli kadrovskih okrepitev, ki bi bile za izvajanje dodatnih nalog nujno potrebne. Že zdaj preobremenjeni zaposleni dodatnih nalog ne bodo zmogli. Ob tem se nedvomno odpira tudi vprašanje ustreznih kompetenc in sploh ustreznih kadrov za izvajanje teh novo predvidenih nalog.

Opozoriti gre tudi na to, da se pri pripravi Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) strategija varstva dediščine pripravljala skupaj s pristojnimi resorji, pri predlogu po ZVKD-2 pa so bili pristojni resorji v celoti izvzeti. Strategijo tako pripravlja ministrstvo (politika), brez sodelovanja stroke, potrdi jo svet (izbran od ministrstva, torej politike). Navedeno ocenjujemo kot bistveno kršitev načela neodvisnosti delovanja strokovnih institucij v javnem interesu, ki je eno izmed temeljev demokratične države.

Eden izmed glavnih ciljev, ki naj bi jih zasledoval ZVKD-2, je tudi krepitev javne službe. Zdi se, da je glavno sredstvo, s katerim naj bi se zasledovalo ta cilj, jasnejša razmejitev med opravljanjem javne in tržne dejavnosti. Ustreznejša krepitev bi bila primarno kadrovska krepitev javne službe.

Iz besedila predloga zakona je razvidno tudi, da je bila opravljena zelo skopa presoja posledic, ki jih bo imel predlog zakona na različna družbena področja. Veljavna ureditev priprave predpisov namreč zahteva od pripravljavcev, da med drugim ocenijo stanje na področju urejanja, predstavijo razloge za sprejem predpisa, cilje, načela in poglavitne rešitve predloga predpisa, oceno finančnih posledic in presojo posledic predpisov na vseh področjih. Namen priprave presoje posledic predpisov bi moral biti zlasti izboljšanje kakovosti novih predpisov in olajšanje naknadnega ugotavljanja doseganja zastavljenih ciljev. Sistematično presojanje posledic predpisov zahteva resno in temeljito, na specifičnem strokovnem znanju utemeljeno raziskovalno-analitično delo na posameznih področjih javnih politik in ne le formalno izpolnjevanje predpisanih obrazcev oziroma metodologij. Predlog zakona med presojo posledic navaja, kot da zakon na naslednja področja sploh nima posledic: okolje, vključno s prostorskimi in varstvenimi vidiki, gospodarstvo, socialno področje, dokumente razvojnega načrtovanja. Edina predstavljena posledica zakona je le s področja varstva osebnih podatkov, kljub temu, da na primer zakon, brez resnega premisleka in širše strokovne diskusije, povsem nekritično raziskovanje arheoloških ostalin v celoti prenaša na pravno ali fizično osebo zasebnega prava in jo v tem oziru v celoti jemlje javni službi (prvi odstavek trenutno veljavnega 81. člena ZVKD-1 in drugi odstavek 86. člena ZVKD-2).

Iz Sviza smo v nadaljevanju Ministrstvu za kulturo posredovali še konkretne pripombe na posamezne člene predloga novega zakona in ob tem izrazili tudi pričakovanje, da bo MK v najkrajšem času sklicalo sestanek z reprezentativnimi sindikati, da bi lahko neposredno predstavili in uskladili naše pripombe.


 

V francoskih gledališčih protesti proti zniževanju financiranja

Francoska vlada namerava znižati financiranje gledališke, filmske in javne radiodifuzne industrije, zato gledališki igralci obiskovalce pozivajo, da ob koncu predstav vstanejo v znak protesta proti zmanjševanju proračuna za kulturo. Oblikovali so tudi peticijo, ki jo je podpisalo 40.000 posameznikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sredinska francoska vlada namerava omejiti naraščajočo javno porabo, saj naj bi proračunski primanjkljaj lani presegel šest odstotkov. Financiranje kulturnih dejavnosti je tako v skladu z zmanjšanjem proračuna, ki ga je skozi parlament v začetku tedna izsilil predsednik vlade Francois Bayrou.

Igralci so obiskovalce gledališč in kinematografov pozvali, da naj ob koncu svojih predstav vstanejo in s tem pokažejo solidarnost z uprizoritveno umetnostjo. O protestih poročajo iz mest od Rennesa do Nantesa.

Prebivalci so oblikovali tudi peticijo, ki jo je do ponedeljka podpisalo 40.000 posameznikov, vključno z igralkama Juliette Binoche in Camille Cotin. Z njo obsojajo načrtovane reze v kulturnem sektorju, ki bo po njihovem mnenju privedel do resnega upada dostopa do kulture za celotno prebivalstvo po vsej državi.

Eden od vladnih proračunskih ukrepov vključuje tudi zamrznitev programa Culture Pass, ki srednješolcem omogoča, da sredstva porabijo za obisk gledališč ali kinematografov in nakup knjig.

Vir: Slovenska tiskovna agencija, 5. 2. 2025