Delo na daljavo in pravica do odklopa
Konec koledarskega leta je zdaj že tradicionalno namenjen srečanju delegatk in delegatov v evropskem sektorskem socialnem dialogu v izobraževanju (ESSDE, European Sectoral Social Dialogue in Education). Letos so se predstavniki učiteljskih sindikatov, članov Evropskega sindikalnega odbora za izobraževanje ETUCE (European Trade Union Committee for Education), in Evropskega združenja delodajalcev v izobraževanju EFEE (European Federation of Education Employers) v Bruslju sešli 2. decembra.
Na dnevnem redu so bile številne aktualne in pomembne teme – med drugim pregled zadnjih aktivnosti na evropski ravni v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter raziskava CEDEFOP-a o tem, problematika psihosocialnih tveganj v izobraževalnem sektorju, razprava o izzivih umetne inteligence in predstavitev ter pozneje še izmenjava pogledov s predstavnico Evropske komisije o aktualni agendi EU za učitelje –, osrednji in najbolj slovesen del tokratnega zasedanja pa je bil podpis prvega avtonomnega okvirnega sporazuma v izobraževanju na evropski ravni med reprezentativnima socialnima partnerjema (ETUCE in EFEE) o delu na daljavo in pravici do odklopa.
Gre za zgodovinski korak za evropski izobraževalni sektor. Direktor ETUCE Jelmer Evers in generalni sekretar EFEE Daniel Wisniewski sta 2. decembra 2025 v Bruslju podpisala sporazum, ki predstavlja mejnik za sodobne delovne pogoje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. S tem sporazumom bo namreč olajšan razvoj prihodnje politike na področju dela na daljavo, hkrati ustrezneje razmejuje poklicno in zasebno življenje ter vsem delavcem v izobraževalnem sektorju omogoča, da v celoti uveljavijo svojo pravico do odklopa.
Sporazum je rezultat skoraj enoletnih intenzivnih usklajevanj in skupne zaveze obeh socialnih partnerjev, da bosta poskrbela za sodobnejše delovne pogoje, ne da bi bilo ob tem ogroženo dobro počutje izobraževalcev. Delo na daljavo je odslej opredeljeno kot prostovoljna izbira, nikoli ne sme biti obvezno. O njem se morata delodajalec in delavec dogovoriti in zaposleni lahko delo na daljavo tudi zavrne, pri tem pa ne sme biti v nobenem smislu diskriminiran ali deležen kakršnih koli posledic.
V sporazumu je opredeljeno še, da morajo imeti delavci, ki se odločijo za delo na daljavo, enake pravice, zaščito in poklicne možnosti kot kolegi, ki delajo v prostorih delodajalca. Delodajalci so odgovorni za zagotavljanje opreme in tehnične podpore, spoštovanje zasebnosti in varstva podatkov ter morajo ustrezno naslavljati tveganja za zdravje in varnost. Usposabljanje in kolektivne pravice ostajajo zagotovljene za vse.
Enako pomembna je lahko tudi pravica do odklopa. S priznanjem te pravice se od vzgojiteljev, učiteljev in ostalih zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ne pričakuje več, da bodo zunaj delovnega časa spremljali e-pošto ali sporočila, povezana s službo. Dogovorjeno je, da bo uresničevanje tega načela podprto s kampanjami za ozaveščanje o novi ureditvi, spoštljivimi notranjimi in zunanjimi komunikacijskimi praksami ter da bodo vpeljane takšne tehnološke rešitve, ki bodo izobraževalcem pomagale ohranjati ustrezno ravnovesje med delom in zasebnim življenjem.
Po podpisu dogovora na evropski ravni zdaj sledijo aktivnosti na nacionalnih ravneh, kjer bodo imeli nacionalni socialni partnerji možnost oziroma nalogo ustrezno prilagoditi rešitve in določiti konkretne ukrepe, da se bo sporazum lahko ustrezno uporabljal v praksi.
Avtonomni okvirni sporazum o delu na daljavo in pravici do odklopa predstavlja pomemben korak k modernizaciji delovnih pogojev v šolah, vrtcih, visokošolskih ustanovah ter drugih izobraževalnih organizacijah po vsej EU. Sporazum temelji na evropskih pravnih aktih, med drugim na direktivah o varnosti in zdravju pri delu, delovnem času, enaki obravnavi ter transparentnih delovnih pogojih. Upošteva tudi Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR) ter priporočila in resolucije EU o socialnem dialogu in digitalizaciji.
Ključne vsebine sporazuma
1. Delo na daljavo je prostovoljno
Delo na daljavo je mogoče le ob soglasju delodajalca in delavca. Lahko je opredeljeno že v pogodbi o zaposlitvi ali dogovorjeno pozneje. Delodajalec mora utemeljiti vsako zavrnitev prošnje za delo na daljavo. Delavec lahko delo na daljavo prekine tudi zaradi resnih okoliščin, ki ogrožajo njegovo zdravje ali varnost.
2. Enaka obravnava delavcev
Delavci na daljavo imajo enake pravice, obveznosti, možnosti napredovanja in dostop do usposabljanj kot delavci, ki delajo v prostorih delodajalca. Delo na daljavo ne sme biti razlog za diskriminacijo, sankcije ali slabšanje delovnih pogojev.
3. Varstvo zasebnosti in nadzor
Vsakršna obdelava osebnih podatkov mora biti skladna z GDPR. Uvedba ali sprememba nadzora pri delu na daljavo zahteva predhodno obveščanje in posvetovanje z delavci ali njihovimi predstavniki. Spoštovati je treba tudi zasebnost delavčevega doma.
4. Oprema in stroški
Delodajalec praviloma zagotovi potrebno računalniško opremo in podporo. Dogovoriti se je treba tudi o povračilu morebitnih stroškov dela na daljavo in o varnostnih ter tehničnih zahtevah.
5. Zdravje in varnost pri delu
Delodajalec je odgovoren za varno delo tudi pri delu na daljavo. Ocenjevati je treba posebna tveganja, kot so osamljenost, psihosocialne obremenitve, ergonomija ter zabrisane meje med delom in zasebnim življenjem.
6. Kolektivne pravice ostajajo nedotaknjene
Zaposleni, ki opravljajo svoje delo na daljavo, imajo enake sindikalne pravice in pravico do sodelovanja v delavskih predstavništvih. Delodajalec ne sme omejevati njihove komunikacije s sodelavci in sindikati.
7. Pravica do odklopa za vse delavce
Sporazum zagotavlja pravico vseh delavcev v izobraževanju, da izven delovnega časa niso dolžni spremljati službene komunikacije. Namen je preprečiti kulturo stalne dosegljivosti ter izboljšati ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. Socialni partnerji bodo še naprej namenjali pozornost izvajanju te pravice, tudi z ozaveščanjem in uvedbo ustreznih notranjih pravil. Sporazum ne sme zmanjšati obstoječe ravni zaščite delavcev. Nacionalni socialni partnerji ga lahko nadgradijo s kolektivnimi dogovori. Izvajanje dogovorjenega se bo sproti spremljalo, sporazum pa je mogoče tudi revidirati.