Delo odgovorno in zahtevno, plača nižja od minimalne
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) smo 3. marca 2022 na svojem sedežu na Oražnovi ulici v Ljubljani pripravili novinarsko konferenco in na njej v luči bližajočega se datuma napovedane splošne stavke v vzgoji in izobraževanju predstavili problematiko položaja zaposlenih v t. i. plačni skupini J, njihova pričakovanja in zahteve, ki jih bo ta pomembna skupina delavk in delavcev uveljavljala tudi z udeležbo v stavki.
Ob glavnem tajniku SVIZ Branimirju Štruklju, ki je uvodoma poudaril ključni pomen zaposlenih v t. i. plačni skupini J za kakovostno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov, so na dogodku sodelovali še predstavniki te skupine zaposlenih, in sicer spremljevalec otroka s posebnimi potrebami v vrtcu, tajnica in kuhar. Ti delavci poleg še številnih drugih kolegic in kolegov – čistilk, hišnikov, kurjačev, voznikov … – predstavljajo množico pogosto povsem spregledanih oziroma nevidnih zaposlenih v javnem sektorju, ki pa opravljajo ključne, zahtevne, naporne delovne naloge ter skrbijo, da sistem (vzgoje in izobraževanja) sploh lahko deluje. Ob tem za svoje prizadevno in odgovorno delo prejemajo zgolj minimalno plačo oziroma jim država celo doplačuje razliko do le-te. Njihov glas je prepogosto preslišan in le redko imajo priložnost, da se lahko izpostavijo, nekaj zahtevajo in javno opozorijo na krivičnost obstoječega plačnega sistema. Nesprejemljivo je, da so kljub temu, da svoje delo opravljajo zavzeto, odgovorno, pošteno in ob številnih odrekanjih, ves čas na robu prepada revščine.
Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ je na novinarski konferenci povedal, da je bilo ob koncu minulega leta v javnem sektorju skupno približno 27.000 zaposlenih, ki so prejemali minimalno plačo, polovica vseh teh v vzgoji in izobraževanju. Sindikat je maja lani sicer z vlado podpisal dogovor o ureditvi položaja zaposlenih v spodnji tretjini plačne lestvice, a oblast vse od tedaj dano zavezo ignorira. To v skladu z določbami Zakona o stavki predstavlja neposredno kršitev dogovorjenega in tako tudi podlago za obveznost plačila stavke. Opozoril je tudi na očitno različna merila vlade, ko gre za vrednotenje dela različnih skupin zaposlenih v javnem sektorju, in pri tem izpostavil nedavno zvišanje plač zaposlenim v vojski in na zavodu za šolstvo.
David Žerjav, kuhar v Velenjskih vrtcih, kjer skrbijo za skupno skoraj 1.450 otrok od enajstega meseca starosti do vstopa v šolo, v 85 oddelkih, v 12 enotah na 17 lokacijah, je poudaril, da zaposleni v vrtčevskih kuhinjah v zahtevnih delovnih pogojih predano zagotavljajo zdravo in kakovostno hrano. To dobi še dodaten pomen ob dejstvu, da otrok v vrtcu zaužije povprečno skupno kar 70 odstotkov vseh obrokov oziroma hrane v dnevu. V okviru Velenjskih vrtcev zaposleni v vsaki od dveh centralnih kuhinj zagotovijo do 300 obrokov zajtrkov, 300 obrokov malic in 850 kosil ter v ta namen predelajo nepredstavljivo velike količine hrane, za polni delovni čas pa niso plačani niti z minimalno plačo. Ob tudi vsako leto zahtevnejših delovnih pogojih po besedah Davida Žerjava to ni zgolj žalostno, ampak je tudi sramotno. V danih okoliščinah ni presenetljivo, da zanimanja mladih za delo v vrtčevskih in šolskih kuhinjah preprosto ni, z iskrenimi zahvalami malčkov, ki so za kuharice in kuharje sicer neprecenljive, pa žal ni mogoče plačati položnic in si kupiti kruha. Kuhar v Velenjskih vrtcih je izpostavil še zahteven položaj, v katerem so se znašli zaposleni v času epidemije, in podčrtal nujnost sklenitve dogovora o ovrednotenju dodatnih obremenitev zaposlenih v omenjenem obdobju. Preprosto nesprejemljivo namreč je, je dodal, da so ljudje, ki skrbijo za naše zanamce, v svojem delu tako podcenjeni.
Filip Kolenko kot spremljevalec otroka s posebnimi potrebami v Vrtcu Otona Župančiča, Ljubljana osem ur na dan skrbi za predstavnika ranljive skupine ter kot tudi njegovi kolegi in kolegice svoje naporno in stresno delo opravlja s srcem. Povedal je, da je njegovo delovno mesto ovrednoteno z 20. plačnim razredom, država pa mu doplačuje do minimalne plače. Pri delu z otroki s posebnimi potrebami, je poudaril, ni prostora za površnost ali slabo voljo, gre za celostno skrb za otroka, za njegov čustveni razvoj, vključevanje v skupino, v igro s sovrstniki, pomoč pri učenju. Plačilo, kakršno za svoje delo prejemajo zaposleni na delovnih mestih spremljevalca otrok s posebnimi potrebami in drugi zaposleni v predšolski vzgoji, ni sprejemljivo, zato bodo delavke in delavci vztrajali pri takojšnjem dvigu plač, zahtevajo pa tudi, da vlada poskrbi za zboljšanje delovnih pogojev ter zagotovi boljše pogoje za strokovno izobraževanje.
Sandra Tomović, tajnica v Šolskem centru Novo mesto, je v imenu vseh tajnic v vzgoji in izobraževanju izpostavila, da le-te svojo delovno kariero ob pridobljeni VI. stopnji izobrazbe začenjajo v 24. plačnem razredu, najvišji možni plačni razred, ki ga lahko dosežejo do upokojitve, pa je 34. Ob tem je nanizala res številčne, zahtevne in tudi povsem specifične zadolžitve zaposlenih na omenjenem delovnem mestu, pri čemer pa je delo, ki ga skrbno opravljajo, vsak mesec posebej (raz)vrednoteno z neto izplačilom v višini 761 evrov.
V sklepnem delu novinarske konference, je glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj, zatem ko so predstavniki zaposlenih v plačni skupini J opozorili na nesprejemljivo nizko vrednotenje njihovega dela in na neposluh oblasti za njihove težave, kritično izpostavil nedavno sodelovanje ministrice za izobraževanje prof. dr. Simone Kustec na ministrski konferenci na temo vlaganj v predšolsko vzgojo in izobraževanje. V Bologni je namreč Slovenijo predstavila kot zgled Evropi na področju predšolske vzgoje, pri tem pa povsem prezrla ključni prispevek kakovostnega, predanega, a preslabo plačanega kadra k temu.
Vabimo vas še k ogledu pojasnil in odgovorov na novinarska vprašanja (glede plačila stavke, možnosti dogovora, vladni ignoranci, konkretni izvedbi stavke 9. marca ipd.)