Delo v ne-varnih pogojih
Iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) smo 22. aprila 2021 na ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija naslovili poziv, naj vodstva muzejev, galerij in knjižnic opozori na zdravstvena tveganja, ki obstajajo pri izvajanju vodstev po razstavah, organiziranju muzejskih delavnic oziroma opravljanju drugih kulturnih storitev končnim uporabnikom, delodajalce pa v skladu s tem pozove k sprejemu ustreznih ukrepov in sklepov, v katerih bo opravljanje vodenja opredeljeno kot delo v nevarnih pogojih.
Pri vodenju skupin so uslužbenci v neposrednem stiku z uporabniki, ki pa se iz vodstva v vodstvo izmenjujejo. Sporno je, da zaposleni, ki izvajajo ta dela in naloge, za čas vodenja oziroma opravljanja tega dela v nevarnih pogojih ne prejemajo izplačila dodatka za delo v rizičnih razmerah, določenega v 11. točki 39. člena KPJS.
V pozivu ministru smo spomnili, da Odlok o začasni prepovedi ponujanja kulturnih in kinematografskih storitev končnim uporabnikom v RS v prvi alineji 2. člena določa, da prepoved ne velja za knjižnice, muzeje in galerije. Nadalje Odlok v 3. členu opredeli omejitve in pogoje, pod katerimi muzeji, galerije in knjižnice lahko izvajajo vodstva po razstavah, organizirajo muzejske delavnice oziroma opravljajo kulturne storitve, namenjene končnim uporabnikom. Ob tem smo poudarili, da ne gre spregledati dejstva, da posamezni javni uslužbenci v muzejih, galerijah in knjižnicah izvajajo vodenje različnih kulturnih storitev v zaprtih prostorih. Kljub določbi, da je število oseb v zaprtih javnih prostorih, v katerih se izvaja dejavnost ponujanja muzejev, galerij oziroma knjižnic omejeno na enega uporabnika na 30 kvadratnih metrov zaprte javne površine (oz. na enega uporabnika, če je prostor manjši od 30 kvadratnih metrov), uslužbenec s tovrstnim delom lahko ogroža svoje zdravje ali življenje zaradi povečane izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija.
Pri vodenju skupin (slučajnih/napovedanih oziroma prijavljenih posameznikov ali zaključenih napovedanih skupin) so uslužbenci v neposrednem stiku z uporabniki, ki pa se iz vodstva v vodstvo izmenjujejo. Sporno je, da zaposleni, ki izvajajo ta dela in naloge, za čas vodenja oziroma opravljanja tega dela v nevarnih pogojih ne prejemajo izplačila dodatka za delo v rizičnih razmerah, določenega v 11. točki 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS). Skladno z veljavno razlago 11. točke 39. člena KPJS javnemu uslužbencu pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v obdobju epidemije, če sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, tj. razglasitev epidemije v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih ter opravljanje dela v nevarnih pogojih. Do dodatka je javni uslužbenec upravičen le za ure, ko je opravljal delo v nevarnih pogojih.
Ker je prvenstveno delodajalec tisti, ki določi dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih, in tudi čas, ko javni uslužbenec opravlja delo in naloge v nevarnih pogojih dela, smo ministra pozvali, naj vse muzeje, galerije in knjižnice opozori na potrebo po spoštovanju obveznosti ter jih opomni, da gre pri izvajanju vodstev po razstavah, organiziranju muzejskih delavnic oziroma opravljanju drugih kulturnih storitev uporabnikom glede na trenutne kazalnike za delo, kjer so izpolnjeni elementi tveganja okužbe s covidom-19, vodstva zavodov pa naj se do tega ustrezno opredelijo.