Digitalna tehnologija v izobraževanju
V aktualnem poročilu o tehnologiji v izobraževanju Global Education Monitoring Report 2023: Technology in Education - a tool on whose terms? organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco izpostavlja pomanjkanje upravljanja in regulacije področja. Ob objavi ugotovitev so države pozvali, naj opredelijo pogoje za uporabo tehnologije v šolah, tako da slednja nikoli ne bo nadomestila osebnega stika učitelja z učencem in bo podpirala skupni cilj, ki je kakovostno izobraževanje za vse. Unesco ne zanika neizmernega potenciala digitalne revolucije, a ob tem opozarja, da je treba ob regulaciji uporabe tehnologije v družbi nameniti pozornost tudi načinu uporabe le-te v izobraževanju. Tako mora biti namenjena izboljšanju učne izkušnje in dosežkov, podpirati delo učiteljev, v ospredju morajo ostati potrebe učencev, spletne povezave pa ne morejo nadomestiti človeške interakcije.
Ob predstavitvi poročila Global Education Monitoring Report 2023: Technology in Education - a tool on whose terms? v Montevideu v Urugvaju, 26. 7. 2023, je generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay izpostavila štiri vprašanja, o katerih bi morali razmišljati oblikovalci politik in deležniki v izobraževanju, ko se tehnologija uvaja v izobraževanje, in sicer: ali je digitalno tehnologijo primerno uvajati v izobraževanje, ali jo je mogoče vpeljati pravično, ali uporabo z razvojem področja širiti in ali je trajnostna.
Uporaba tehnologije v nekaterih kontekstih lahko izboljša učno izkušnjo in dosežke, koristi pa izginejo, če se tehnologijo uporablja prekomerno in če učencev pri delu z njo ne usmerja za to ustrezno usposobljen učitelj.
Poročilo ugotavlja, da uporaba tehnologije v nekaterih kontekstih lahko izboljša učno izkušnjo in dosežke, da pa koristi izginejo, če se tehnologijo uporablja prekomerno in če učencev pri delu z njo ne usmerja za to ustrezno usposobljen učitelj. Tako samo razdeljevanje digitalnih učnih pripomočkov, denimo prenosnih računalnikov, ne pomeni boljšega učenja. Pri Unesco poudarjajo, da je otroke treba naučiti živeti s tehnologijo in brez nje, jih usposobiti, da iz obilice informacij vzamejo tisto, kar potrebujejo, ignorirajo pa tisto, kar ni potrebno, predvsem pa, da naj tehnologija podpira, vendar nikoli ne izpodrine človeških interakcij pri poučevanju in učenju. Izpostavljajo tudi, da se neenakosti pri učenju med učenci povečajo, če poteka pouk izključno na daljavo, in da pripravljene spletne vsebine niso prilagojene za rabo v različnih okoljih. Večina spletnih virov je ustvarjenih v Evropi ali Severni Ameriki ter dostopnih predvsem v angleščini. Med pandemijo covida-19 so bili iz hitrega prehoda na spletno učenje izvzeti številni, predvsem pa tisti najrevnejši in iz podeželskega okolja.
Bolj kot kdajkoli prej bi nujno potrebovali trdne in nepristranske dokaze o dodani vrednosti uporabe digitalne tehnologije v izobraževanju, a jih primanjkuje.
Hkrati pri Unescu poudarjajo, da bi bolj kot kdajkoli prej nujno potrebovali trdne in nepristranske dokaze o dodani vrednosti uporabe digitalne tehnologije v izobraževanju, a jih primanjkuje. Največ jih prihaja iz Združenih držav, številni od samih tehnoloških podjetij, zato obstaja tveganje, da so lahko pristranski. Vpliv ponudnikov digitalne tehnologije na šolstvo je lahko razlog za zaskrbljenost, poudarjajo. Tehnologije v izobraževanju je na splošno vse več, vendar pa to samo po sebi ne zagotavlja, da so zadovoljene temeljne izobraževalne potrebe. Unesco je oblasti po svetu zato posvaril pred »nepremišljenim sprejemanjem« digitalne tehnologije, saj je njen vpliv na učne rezultate lahko precenjen. »Vsaka sprememba ne pomeni napredka. Samo zato, ker je nekaj mogoče storiti, še ne pomeni, da bi to bilo treba narediti,« so zapisali v poročilu.
Na podlagi analize 200 izobraževalnih sistemov po svetu Unesco ocenjuje, da je vsaka četrta država prepovedala pametne telefone v šolah, bodisi z zakonom ali s smernicami.
Hiter tempo sprememb v tehnologiji otežuje prilagajanje izobraževalnih sistemov. Digitalna pismenost in kritično razmišljanje sta vedno bolj pomembna, zlasti z razvojem umetne inteligence. Dodatni podatki, priloženi poročilu, kažejo, da se je to prilagajanje začelo: 54 % anketiranih držav je opredelilo veščine, ki jih želijo razviti za prihodnost, vendar ima samo 11 od 51 anketiranih vlad učne načrte za umetno inteligenco. Poleg teh veščin, poudarjajo pri Unescu, ne smemo spregledati osnovne pismenosti, saj je ključnega pomena tudi za digitalno uporabo: učenci z boljšimi bralnimi sposobnostmi bodo veliko bolj verjetno prepoznali lažne spletne informacije in sporočila. V poročilu tako odločno svarijo pred tem, da bi tehnologija negativno vplivala na pridobivanje tradicionalnih ključnih spretnosti, ki bi otrokom dejansko lahko pomagale izogniti se nekaterim pastem sodobnega digitalnega sveta. Poleg tega učitelji potrebujejo tudi ustrezno usposabljanje, vendar ima trenutno samo polovica držav opredeljene standarde za razvijanje veščin IKT pri zaposlenih v izobraževanju. Veliki izzivi obstajajo tudi na področju varovanja pravic uporabnikov tehnologije in zagotavljanja zasebnosti podatkov v izobraževanju.
Na podlagi analize 200 izobraževalnih sistemov po svetu Unesco ocenjuje, da je vsaka četrta država prepovedala pametne telefone v šolah, bodisi z zakonom ali s smernicami. Kitajska je, kot povzemajo pri časniku The Guardian, postavila meje za uporabo digitalnih naprav kot učnih orodij in jih omejila na 30 odstotkov celotnega časa poučevanja, od učencev pa se pričakuje, da si redno vzamejo odmore od zaslona. V Evropi sta mobilne telefone v učilnicah zakonsko prepovedali Francija (leta 2018) in Nizozemska, ki bo omejitve uvedla s prihodnjim letom.
Celotno poročilo Global Education Monitoring Report: Technology in Education - a tool on whose terms? (v angleščini).
Fotografija: Pixabay, natureaddict.