Dodatek za delo v rizičnih razmerah

Včeraj, na "ta veseli dan kulture", je SVIZ na ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija naslovil poziv, da za javne kulturne zavode pripravi in jim posreduje okvirne usmeritve in navodila v povezavi z 11. točko 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS).

S ponovno razglasitvijo epidemije nalezljive bolezni covid-19 na območju Republike Slovenije se je namreč znova vzpostavila podlaga za opredeljevanje pravice do dodatka za delo v rizičnih razmerah v skladu s KPJS, in sicer od vključno 19. 10. 2020 ter do preklica. SVIZ je svoje sindikalne zaupnike in zaupnice že opozoril, da mora delodajalec pred sprejemom sklepa oz. internega akta, v katerem opredeli nevarne pogoje dela in čas, ko javni uslužbenec opravlja delo v teh pogojih, zahtevati predhodno mnenje sindikata zavoda (10. člen Zakona o delovnih razmerjih). Na podlagi informacij, ki smo jih prejeli od naših članic in članov, pa je jasno, da v zavodih s področja kulture prihaja do sporne in neenake obravnave zaposlenih ter neupoštevanja dejanskega stanja, kot to sicer predpisujejo veljavno pravni predpisi.

Dodatek iz 11. točke 39. člena KPJS pripada javnim uslužbencem za ure, ko opravljajo delo v nevarnih pogojih. To jasno izhaja iz drugega odstavka 39. člena KPJS, veljavna razlaga 11. točke 39. člena KPJS pa to v svojem prvem odstavku ponovi. Veljavna razlaga prvenstveno določa oziroma zahteva, da je delodajalec tisti, ki določi, katera dela in naloge se opravljajo v nevarnih pogojih, zato bi bilo po naši oceni potrebno in smiselno, da Ministrstvo za kulturo kot resorno ministrstvo na vodstva javnih kulturnih zavodov naslovi dopis z navedbo okvirnega oziroma minimalnega obseg dela v rizičnih razmerah za posamezno vrsto dela, upoštevaje vnaprejšnjo opredelitev nevarnih del v povezavi s siceršnjo organizacijo dela na delovnih mestih. Kar nekaj je namreč takih zaposlenih, ki so nepogrešljivi na svojem delovnem mestu, pri svojem delu se vsak dan izpostavljajo nevarnosti okužbe, a kljub temu dodatka za delo v rizičnih razmerah ne prejemajo.

Skladno z navedenim je SVIZ – kot socialni partner in reprezentativni predstavnik zaposlenih v kulturi – ministru za kulturo predlagal,  skupno oblikovanje dokumenta, ki bi zajemal okvirno (priporočeno) vsebinsko opredelitev del in nalog, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji, in predloge minimalnih obsegov delovnih ur, ko zaposleni delajo v teh pogojih. Nato bi tako usklajene smernice posredovali vsem javnim kulturnim zavodom ter s tem pripomogli k čim bolj enakopravni obravnavi vseh tistih delavk in delavcev, ki svoje delo v trenutnih razmerah opravljajo na način, da ob tem izpostavljajo tudi svoje zdravje. Pravna služba sindikata je ob tem pripravila in ministru Simonitiju v sprejem oz. usklajevanje poslala že tudi predlog sklepa o določitvi del in nalog, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, ter časa opravljanja del in nalog v nevarnih pogojih, da bi bila problematika karseda hitro lahko urejena.