Dogovorjeno tudi uresničiti
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) smo iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) 21. februarja 2020 vnovič opozorili, naj spoštuje dogovor o ureditvi položaja mobilnih učiteljev za dodatno strokovno pomoč in učiteljev za dodatno strokovno pomoč, ki je bil medsebojno usklajen in nato objavljen tudi v Uradnem listu RS. Hkrati smo pozvali, naj zavodom zagotovi sredstva, ki jih potrebujejo za obračun in izplačilo potnih stroškov zaposlenim mobilnim učiteljem za uporabo lastnih avtomobilov v službene namene.
SVIZ so namreč članice in člani pred tem seznanili, da resorno ministrstvo posameznim zavodom sredstev, potrebnih za izplačilo potnih stroškov zaposlenim za uporabo lastnega avtomobila v službene namene, minuli mesec ni zagotovilo. Po mnenju SVIZ se je to zgodilo zaradi neustreznega tolmačenja finančne službe ministrstva o upravičenosti opravljenih poti pri napotitvah zaposlenih na prvi kraj opravljanja dela (izvajanja dodatne strokovne pomoči) neposredno od bivališča (v nadaljevanju prve službene poti). Do zapletov je torej prišlo prav zaradi tolmačenj o vsebini, ki bi jo v skladu s 4. točko dogovora v povezavi s parafiranim zapisnikom na MIZŠ že lahko pripravili po predhodni uskladitvi s SVIZ. Kot smo prav tako poudarili v aktualnem dopisu, se to – žal – ni zgodilo, in sicer navkljub dvema pisnima pozivoma, ki smo ju iz sindikata že pred tem naslovili na ministrstvo.
IZ SVIZ smo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ponovno pozvali, naj v skladu s 4. točko dogovora o ureditvi položaja mobilnih učiteljev za dodatno strokovno pomoč in učiteljev za dodatno strokovno pomoč čim prej pripravi navodila, usklajena s SVIZ, ki bi ustrezno pojasnila pravico zaposlenih do povračila potnih stroškov v primeru napotitev na prve službene poti in štetja časa, potrebnega za opravljanja teh poti, v delovni čas.
Kot zapisano, je torej SVIZ ministrstvo pozval, naj kot financer zavodom nemudoma zagotovi sredstva za izplačilo potnih stroškov za uporabo lastnih avtomobilov v službene namene v skladu s predpisi. To velja tudi za t. i. prve službene poti, ko je delavec s strani delodajalca neposredno s svojega bivališča napoten na prvo lokacijo opravljanja dela. Od dejanske napotitve delodajalca je namreč odvisno, ali delavcu pripada povračilo potnih stroškov za uporabo lastnega avtomobila v službene namene (v skladu s 10. členom aneksa h KPVIZ iz leta 2020, Ur. l. RS št. 40/2012), ne pa od okoliščine, po kateri poti se zaposleni dejansko vozi (npr. mimo kraja, kjer je sedež zavoda), kot je bilo mogoče razumeti navodilo ministrstva iz okrožnice 25. 10. 2019. V dopisu ministrstvu smo izpostavili, da sindikat sicer razume vlogo ministrstva pri učinkovitem in gospodarnem razpolaganju z javnimi sredstvi, vendar zgolj to ne more biti edino merilo pri presoji učinkovite organizacije dela v vzgoji in izobraževanju, ki je v skladu z ZOFVI v pristojnosti delodajalca oziroma njegove odgovorne osebe. Navedeno velja tudi v primeru napotitev mobilnih učiteljev na prve službene poti, ko le-ti uporabljajo lastni osebni avtomobil (način dela mobilnih učiteljev, organizacija izvajanja DSP, ki jo terjajo potrebe otrok in šol, kjer se učenci izobražujejo ipd.). V dopisu ministrstvu smo prav tako opozorili, da nas je decembra lani več predstavnikov zaposlenih mobilnih učiteljev seznanilo, da je kljub nekaterim dodatnih ustnim navodilom ministrstva praksa v zavodih tako pri povračilu potnih stroškov zaposlenim za prve službene poti kot tudi pri štetju časa, potrebnega za opravljanje teh poti, v delovni čas, različna.