Domače naloge
V letošnjem letu je Pedagoški inštitut že sporočil rezultate Mednarodne raziskave bralne pismenosti (PIRLS 2021), v kateri so sodelovali tudi četrtošolci in četrtošolke iz Slovenije, njihovi starši, učitelji, ravnatelji. Dobro znano je – in obenem zaskrbljujoče –, da je bralna pismenost naših četrtošolcev v tokratni izvedbi raziskave slabša, kot je bila v pretekli ciklih. V nacionalnem poročilu najdete številne rezultate, vezane na individualne, domače in šolske karakteristike, ki so pomembne pri bralni pismenosti. V raziskavi PIRLS 2021 pa smo spraševali tudi o domačih nalogah, in sicer starše, učence in njihove učitelje. O domačih nalogah namreč v Sloveniji pogosto razpravljamo. Nikakor ne morem reči, da več kot v drugih državah po svetu, teh podatkov namreč nimam. Pa vendarle - ko smo na mednarodni ravni oblikovali kontekstualna vprašanja za to raziskavo, kolegi iz drugih držav v večini niso mogli razumeti, zakaj bi želela vključiti toliko vprašanj vezanih na domače naloge, saj, po pripovedovanju, to v njihovih državah ni tako problematično, da bi še vedno zahtevalo tak fokus. Na koncu je bilo vendarle dogovorjeno, da bodo tudi druge države ohranile nekaj vprašanj o domačih nalogah, nekaj pa smo jih v Sloveniji dodali sami. Pri tem je seveda potrebno vedno upoštevati to, da vprašalniki na koncu niso preobsežni.
O domačih nalogah v Sloveniji pogosto slišimo, da so obremenjujoče, da se morajo doma preveč ukvarjati z njimi, da v nekaterih državah domačih nalog sploh ne poznajo in še bi lahko naštevala. In kaj pravijo učitelji, starši in učenci o domačih nalogah?
Pri domačih nalogah seveda ni prav, da se ukvarjamo le z njihovo količino, obremenjenostjo otrok in staršev itd. V ospredje bi morali postaviti vprašanja kakovosti domačih nalog, njihove diferenciacije in individualizacije: »Torej ne po principu enake naloge in enaka količina za vse«. Pa vendarle, po pogostosti in količini domačih nalog v 4. razredu ne odstopamo od EU povprečja in nikakor ne drži, da v določenih državah učenci sploh ne bi imeli domačih nalog, verjetno pa presenečajo relativno pozitivna stališča do domačih nalog pri četrtošolcih (vsaj nekatera od stališč).
Stališča četrtošolcev v Sloveniji o domačih nalogah so relativno presenetljiva, saj so najverjetneje precej bolj pozitivna, kot bi pričakovali. In sicer: 97 % učencev se potrudi, da naredi domačo nalogo prav; 90 % učencev meni, da jim domača naloga pomaga bolje razumeti to, kar se učijo v šoli; 82 % učencev pravi, da v šolo vedno pride z narejeno domačo nalogo; 66 % jih naredi domačo nalogo z veseljem. Po drugi strani se 68 % učencev ni strinjalo, da imajo preveč domačih nalog (da ima preveč domačih nalog, meni 32 % četrtošolcev). 18 % četrtošolcev v Sloveniji meni, da domača naloga ni potrebna, preostali (82 %) se s tem niso strinjali. 40 % četrtošolcev je povedalo, da se jim zdi domača naloga dolgočasna (v večji meri so to učenci, ki imajo nižji bralni dosežek), nekaj manj kot 13 % četrtošolcev pa da domačo nalogo pogosto prepiše od sošolca ali sošolke (v večini primerov so to tisti, ki imajo precej nižji bralni dosežek, kot njihovi vrstniki, ki ne prepisujejo domače naloge). Kot nakazujejo rezultati, je tudi pri domačih nalogah v Sloveniji še vedno nekaj prostora za izboljšave. Več oziroma podrobnejše rezultate od domačih nalogah četrtošolcev in četrtošolk najdete na tej povezavi: https://pirls.splet.arnes.si.
Sicer pa, vsem šolajočim se, ravnateljem, učiteljem in drugim zaposlenim v vzgojno-izobraževalnih zavodih, želim uspešno šolsko leto. In naj bodo domače naloge takšne, da bodo spodbujale učenje in branje, naj bodo učencem zanimive, in nenazadnje tudi po obsegu ustrezne, da bodo motivacijski dejavnik pri učenju doma. V 4. razredu je količino in pogostost domačih nalog še možno »kontrolirati« – vse ali vsaj večino predmetov poučuje en učitelj/-ica. Na predmetni stopnji pa bi bil morebiti dober ukrep to, da se učitelji medpredmetno usklajujejo glede količine domačih nalog. Vem, da v nekaterih šolah to že poteka.
dr. Eva M. Klemenčič, Pedagoški inštitut