Donosno upravljanje prihrankov javnih uslužbencev za dodatno pokojnino
Mineva šesto leto, odkar je pokojninski sklad javnih uslužbencev v upravljanje prevzela Modra zavarovalnica, ki se je razvila v kapitalsko najmočnejšega ponudnika med specializiranimi ponudniki pokojninskih zavarovanj. V tem času je tudi na področju zakonodaje prišlo do precejšnjih sprememb, ki jih je Modri zavarovalnici uspelo uspešno vključiti v upravljanje pokojninskih skladov.
Rast sredstev pokojninskih skladov v upravljanju Modre zavarovalnice je postala stalnica njenega poslovanja. Od konca leta 2011 do konca leta 2016 so se sredstva pokojninskih in rentnih skladov namreč povečala za kar 31 %. Rast je po eni strani povezana s povečanjem števila varčevalcev, po drugi strani pa tudi z uspešnim upravljanjem sredstev.
V vseh letih poslovanja (od 2004 do 2016) je pokojninski sklad javnih uslužbencev v povprečju dosegal 3,77 % letno donosnost, v zadnjih petih letih pa kar 4,85 %.
V zadnjih petih letih se je torej iz vplačanih 120 evrov na leto (10 evrov na mesec) na vašem pokojninskem računu nabralo 676 evrov.
Slika 1: Gibanje dejanske in zajamčene donosnosti sklada ZVPSJU ter inflacije v letih 2012 – 2016
Nov pokojninski sklad javnih uslužbencev
Z letom 2017 so javni uslužbenci dobili nov pokojninski sklad, ki posamezniku omogoča več izbire in se mu bolj prilagaja. Gre za t. i. pokojninski sklad življenjskega cikla, katerega namen je ustvariti višje donose v času, ko je do upokojitve posameznika še daleč in hkrati zagotoviti visoko varnost prihrankov v obdobju pred upokojitvijo.
Nov pokojninski sklad je namreč sestavljen iz treh podskladov, pri čemer vsak izmed njih zasleduje drugačno naložbeno politiko in je namenjen drugi starostni skupini varčevalcev.
- Dinamični podsklad ima najbolj tvegano naložbeno politiko in na dolgi rok omogoča doseganje najvišjih donosov, zato je namenjen mlajšim varčevalcem, ki imajo do upokojitve še daleč.
- Preudarni podsklad ima bolj umirjeno naložbeno politiko in je namenjen srednji starostni skupini posameznikov.
- Zajamčeni podsklad ima najbolj konservativno naložbeno politiko in je po strukturi naložb enak prejšnjemu pokojninskemu skladu (ZVPSJU). Podsklad ima zajamčen donos in je namenjen posameznikom, ki so tik pred upokojitvijo in bodo privarčevana sredstva začeli koristiti v kratkem.
V Modri zavarovalnici so pripravili dodatna pojasnila in odgovore na pogosta vprašanja, ki so vam na voljo tukaj.
Tudi sami lahko poskrbite zase. Za svojo pokojnino.
Za začetek s tem, da se odločite za zamenjavo podsklada, v katerem trenutno varčujete. Ob ustanovitvi novega pokojninskega sklada so sredstva vseh dotedanjih varčevalcev ostala v zajamčenem podskladu. Če ste mlajši in imate do upokojitve še 20, 30 let, lahko z menjavo podsklada pomembno vplivate na višino privarčevanih sredstev in s tem na višino dodatne pokojnine.
Po drugi strani pa je smiselno, da začnete o varčevanju razmišljati tudi sami. Pokojnine so namreč iz leta v leto nižje, in pokojnina bo veliko nižja od plače, ki ste jo navajeni prejemati danes. Vsak lahko varčuje. Nekateri več, drugi manj. In prej, ko začnemo, lažje bomo dosegli zastavljeni cilj.
Modra zavarovalnica pojasnjuje …
Če začnete varčevati pri 25 letih, morate za pridobitev dostojne dodatne pokojnine nameniti okoli 5 odstotkov svoje neto plače. Če se za varčevanje odločite 20 ali celo 30 let kasneje, boste morali za enak privarčevani znesek nameniti kar 4 x več, kar lahko predstavlja že petino vaše plače.
Če bi torej delodajalčevi mesečni premiji dodali še svoja vplačila, bi ob upokojitvi poskrbeli za spodobno dodatno pokojnino in si hkrati znižali dohodnino.
40 letni javni uslužbenec z neto plačo 1.200 evrov lahko mesečno vplačuje 108 evrov in hkrati izkoristi polno davčno olajšavo, ki mu jo ta način varčevanja ponuja. Pri poračunu letne dohodnine dobi vračilo 350 evrov in tako za dodatno pokojninsko zavarovanje letno nameni 950 evrov.