Stopnjevanje opozorila vladi

Pred protestnim shodom, ki ga v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture pripravljamo pred sedežem Vlade RS to sredo, 25. oktobra 2023, sta predsednica glavnega odbora Sviza Marjana Kolar in glavni tajnik Branimir Štrukelj ozadje nestrinjanja z zadnjim vladnim predlogom v pogajanjih o odpravi plačnih nesorazmerij v javnem sektorju danes predstavila tudi na novinarski konferenci.

Marjana Kolar, predsednica glavnega odbora sindikata, sicer vzgojiteljica v Vrtcih občine Moravske Toplice, je v uvodu v srečanje z novinarkami in novinarji predstavila razloge, ki so v sindikatu privedli do odločitve za protestni shod, in predala temeljne informacije o samem poteku dogodka. Poudarila je, da so članice in člani najvišjega organa sindikata med kongresoma odločitev za protestni shod potrdili na izredni seji sredi letošnjega septembra, na kateri so pozornost namenili poglobljeni razpravi o poteku pogajanj o prenovi plačnega sistema ter odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah zaposlenih v javnem sektorju. V tistem času je namreč vlada po tritedenski prekinitvi pogajanj predstavila konkretnejši predlog odprave plačnih nesorazmerij in prevedbe delovnih mest na novo plačno lestvico. V omenjenem predlogu se, kot je poudarila predsednica glavnega odbora, nesorazmerja ohranjajo in prenašajo v nov plačni sistem, na delovnih mestih s strokovnimi nazivi v vzgoji in izobraževanju ter kulturi pa se celo povečujejo, poglabljajo. Izpostavila je, da predlog hkrati predvideva izrazito razvrednotenje strokovnih nazivov v šolstvu in kulturi, kot takšen pa je za sindikat nesprejemljiv in ne more predstavljati podlage za nadaljnja pogajanja. Predsednica glavnega odbora Sviza je dodala še, da v sindikatu v času, odkar smo shod napovedali, nismo dobili občutka, da nas oblast jemlje resno, in izrazila pričakovanje, da bo protest dovolj močno sporočilo, da bo vlada o svojem predlogu ponovno premislila in ga spremenila oziroma umaknila. Med informacijami o samem poteku sredinega protestnega shoda je izpostavila tudi, da se je Sviz za manj številčen oziroma profiliran dogodek – jedro shoda bodo naši sindikalni zaupniki in zaupnice, ki jih bo spremljajo še po nekaj članic in članov sindikata z zavodov – tokrat odločil tudi zato, da bi vrtci in šole ter zavodi na področju kulture, raziskovanja in znanosti na dan protesta delovali nemoteno. Hkrati pa, kot je poudarila, je treba omejeno število udeleženih na shodu razumeti kot napoved, da bo Sviz svoje sindikalne aktivnosti, če bi vlada morda preslišala sporočilo tokratnega protestnega shoda, stopnjeval – lahko tudi z odmrznitvijo stavke. 

Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je ob predstavitvi ozadja odločitve za protestni shod in podrobnosti o dogodku dodatno izpostavil, da se odločitev za shod z nedavnim odstopom ministrice za javno upravo ni v ničemer spremenila, saj je vezana na konkretni pogajalski predlog vlade, ki ostaja enak in so ga članice in člani glavnega odbora sindikata septembra soglasno zavrnili. Enako kot predsednica najvišjega organa sindikata med kongresoma Marjana Kolar je izrazil pričakovanje, da bo vlada razumela shod kot dovolj jasno opozorilo, da za Sviz njen predlog (ne)odprave plačnih nesorazmerij v plačnem sistemu javnega sektorja ni sprejemljiv. Poudaril je, da je odprava plačnih nesorazmerij zapisana tudi v stavkovnem sporazumu, ki ga je sindikat sklenil z vlado, a se je slednja namesto tega zatekla k t. i. pasovnemu dvigu plač. Izpostavil je še predlog nedopustnega razvrednotenja strokovnih nazivov v vzgoji in izobraževanju ter kulturi, in ponovil, da je Sviz že ob sami napovedi shoda po omenjeni izredni seji glavnega odbora sindikata v sredini letošnjega septembra pristojna ministra, torej ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Feldo in ministrico za kulturo Asto Vrečko, pozval, naj se opredelita do vladnega predloga razvrednotenja strokovnih nazivov na področju šolstva in kulture. Ministra bo sindikat vnovič pozval k javni opredelitvi do vladnih predlogov v pogajanjih tudi na sredinem shodu. Glavni tajnik Sviza se je dotaknil tudi predloga zakona o izvrševanju proračuna, ki vključuje določbo, ki onemogoča usklajevanje plač v letu 2024, in na umik katere so vsi sindikati v javnem sektorju vezali nadaljevanje pogajalskega procesa. V povezavi s slednjim je povedal, da za zdaj sindikat nima informacij, kdaj naj bi se pogajanja spet začela, kaj bo vlada naredila z omenjeno določbo v predlogu zakona o izvrševanju proračuna, kako bo postopala glede svojega zadnjega pogajalskega predloga. Dodal je še informacije o stališčih Konfederacije sindikatov javnega sektorja v pogajanjih in omenil, da je Evropska komisija slovenski vladi odobrila podaljšanje roka, do katerega naj bi uskladila sprejetje zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

V sklepnem delu novinarske konference so mediji na predstavnika Sviza naslovili vprašanji o vlogi stavkovnega sporazuma v procesu pogajanj po 1. januarju 2024 in o morebitnem vplivu protestnega shoda na vzgojno-izobraževalni proces in delovanje zavodov v kulturi in znanosti. Glavni tajnik je glede slednjega poudaril, da se je Sviz zavzel, da bo vladi 25. oktobra 2023 svoje upravičene zahteve predal tako, da bo delo v vrtcih, šolah, ustanovah v kulturi in znanosti na ta dan potekalo nemoteno.