Do splošne stavke v vzgoji in izobraževanju še
Ljubljana, 8. 11. 2017

Državljanska vzgoja in izobraževanje

Ključne ugotovitve mednarodne raziskave o državljanski vzgoji in izobraževanju

Na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani, ki v Sloveniji koordinira raziskavo, so 7. 11. 2017 predstavili prve ugotovitve mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2016.

Namen raziskave je preučiti, kako se mladi v različnih državah in izobraževalnih sistemih pripravljajo na (aktivno) državljanstvo, s tem ciljem pa meri vednost, konceptualno razumevanje in kompetence na področju državljanske vzgoje in izobraževanja ter stališča na področju državljanstva in pripravljenosti do (so)delovanja v družbenih in državljanskih aktivnostih. Slovenija sodeluje v raziskavi tretjič (1999, 2009, 2016), zato je mogoče, poudarjajo na Pedagoškem inštitutu, prikazati tudi trende med posameznimi cikli raziskave. V ciklu 2016 je na mednarodni ravni sodelovalo 24 izobraževalnih sistemov, v Sloveniji 135 šol, 2.844 učencev 8. razredov ter 2.056 učiteljev. Raziskava se bo na mednarodni ravni sicer sklenila v letu 2018, a so nekatere ključne ugotovitve že na voljo.

Dosežki slovenskih učencev na področju državljanske vednosti so nad mednarodnim povprečjem, večjo povprečno vednost državljanske vednosti imajo Danska, Tajpej, Švedska, Finska, Norveška, Estonija in Ruska federacija.

Tako je znano, da so dosežki slovenskih učencev na področju državljanske vednosti nad mednarodnim povprečjem (532 točk), večjo povprečno vednost državljanske vednosti imajo Danska (586), Tajpej (581), Švedska (579), Finska (577), Norveška (564), Estonija (546) in Ruska federacija (545). Obstajajo značilne razlike v državljanski vednosti med deklicami in dečki (v prid deklicam), Slovenija pa je ena od držav, kjer so te razlike med največjimi – večje so le na Malti, v Bolgariji, na Švedskem. Državljanska vednost se povezuje tudi s socialno-ekonomskim statusom, in sicer imajo učenci z višjim socialno-ekonomskim statusom višje dosežke državljanske vednosti. Povezave z dosežki so močne tudi pri migrantskem statusu ter glede na jezik, ki ga učenci govorijo doma. V Sloveniji so razlike med šolami glede državljanskega znanja zelo majhne (le 8 %), manjše so le še na Finskem (6 %) in Norveškem (6 %).

Občutek evropske identitete slovenskih učenk in učencev je nad evropskim povprečjem, pri čemer je pri dečkih ta občutek izrazitejši.

Raziskavi ICCS je bil dodan tudi Evropski vprašalnik. Občutek evropske identitete slovenskih učenk in učencev je nad evropskim povprečjem, pri čemer je pri dečkih ta občutek izrazitejši. Podobno kot v večini drugih držav (razen na Hrvaškem) imajo učenci družin brez migrantskega ozadja nekoliko močnejši občutek evropske identitete. V Sloveniji, Belgiji, na Finskem in v Litvi so učenci bolj ponosni, da je njihova država del EU, kot v nekaterih drugih državah. Stališča do enakih pravic za migrante so v Evropi prevladujoča, v Sloveniji so ta stališča izrazito višja, kakor je mogoče zabeležiti na mednarodni ravni. Zaupanje v evropske institucije je v Sloveniji nekoliko nižje, je pa trend pozitiven. Naši učenci so prav tako bolj zaskrbljeni nad prihodnostjo Evrope (npr. terorizem, lakota, revščina, nezaposlenost) ter svoje prihodnosti.

Med drugimi pomembnimi temami na Pedagoškem inštitutu izpostavljajo zaznavo medvrstniškega nasilja, ki je v Sloveniji pri nekaterih postavkah nad povprečjem, na primer uporaba žaljivih vzdevkov, zasmehovanje s strani drugih učencev, uničevanje osebne lastnine nekoga drugega.

Cikel raziskave se konča leta 2018, zatem bo tudi objavljeno nacionalno poročilo v slovenskem jeziku. Natančneje so podatki iz mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja predstavljeni na spletni strani Pedagoškega inštituta; dostopno je tudi mednarodno poročilo in drugi mednarodni podatki.  

Študija Eurydice o državljanski vzgoji v šolah po Evropi

Sočasno z omenjeno objavo rezultatov mednarodne raziskave o državljanski vzgoji in izobraževanju je izšla nova študija omrežja Eurydice o državljanski vzgoji v šolah po Evropi (Citizenship Education at School in Europe 2017), ki razkriva ozadja, v katerih so šolarji to znanje in stališča pridobili.

Po ugotovitvah študije v Sloveniji državljanska vzgoja v šolah sledi trem temeljnim pristopom, saj se pojavlja kot medpredmetna tema, kot tema, ki je integrirana v posamezne predmete, in kot samostojni predmet. Kot medpredmetna tema je vključena v splošne cilje izobraževanja na vseh ravneh šolanja. Vključena je v obvezne predmete v osnovni šoli (slovenščina od 1. do 9. razreda, družba v 4. in 5. razredu, zgodovina in geografija od 6. do 9. razreda) in v nekatere izbirne predmete z družboslovnega in naravoslovnega področja (od 7. do 9. razreda) ter samostojni izbirni predmet državljanska kultura. Kot samostojni predmet se v 7. in 8. razredu poučuje domovinska in državljanska kultura in etika. Tudi v srednji šoli je državljanska vzgoja vključena v obvezne predmete, dijaki pa morajo obiskovati tudi posebne obvezne izbirne vsebine vzgoja za mir, družino in nenasilje ter državljanska kultura.

Z vidika vsebin učnih načrtov je Slovenija navedena kot ena redkih držav, v katerih se otroci in dijaki učijo o mednarodnih organizacijah.

Z vidika vsebin učnih načrtov je Slovenija navedena kot ena redkih držav, v katerih se otroci in dijaki učijo o mednarodnih organizacijah. Prav tako je Slovenija ena od relativno redkih držav, kjer so v kurikul zajeti tudi cilji s področja trajnostnega razvoja. In tudi ena redkih držav, ki med cilji eksplicitno navaja tudi poznavanje in tudi spoštovanje vseh religij.  

Dodatne informacije iz študije »Citizenship Education at School in Europe – 2017« so dostopne na spletni strani ministrstva za izobraževanje in na spletni strani Eurydice Slovenija.

Viri: http://www.mizs.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article//10236/, http://www.eurydice.si/index.php/aktualno/12843-drzavljanska-vzgoja-po-solah-v-evropi-2017 in http://www.pei.si/Sifranti/NewsPublic.aspx?id=165 (pridobljeno 8. 11. 2017)

Komentarji
Trenutno ni komentarjev!
Vaš komentar