E-nasilje

Kakšne so vaše izkušnje s spletnim nasiljem? Vabljeni, da nam v komentarju posredujete svoje izkušnje!

V začetku lanskega decembra so z ene od ljubljanskih osnovnih šol na ministra za izobraževanje ter izbrane ustanove, tudi na SVIZ, naslovili pobudo za pripravo ustrezne strategije reševanja kršitev, ki so povezana z uporabo e-naprav. Sami so v svojem dopisu izpostavili konkretno težavo, s katero so bili soočeni in ob kateri sami niso uspeli najti ustreznega odziva, rešitve, niti sogovornika s pristojnostmi ukrepanja. V konkretnem primeru je šlo za problematiko ustvarjanja lažnih profilov učencev in učiteljev na družabnih omrežjih.

Na omenjeni osnovni šoli so bili v oktobru in novembru 2018 priča petim spletnim zlorabam, med drugim je bil ustvarjen lažni profil učenca s posebnimi potrebami. O tem je vodstvo šole obvestilo starše, na šoli pa so tudi takoj ukrepali. Profil je bil hitro odstranjen. Hujša zloraba je bilo kreiranje dveh lažnih profilov učiteljice šole na instagramu. Vsebina je bila žaljiva in vulgarna. Učiteljica se je znašla v hudi stiski, ta dogodek je močno zaznamoval njeno profesionalno in zasebno življenje, pomoč je poiskala tudi pri zdravniku.

Šola se je zato obrnila na več naslovov in v svojem zapisu med drugim izpostavila, da v povezavi s tovrstnimi kršitvami ostajajo odprta številna vprašanja, na katera bi lahko odgovorili le, če bi se med seboj povezalo ministrstvo za šolstvo, sodišče oz. tožilstvo, policija, informacijski pooblaščenec, centri za socialno delo, varuh človekovih pravic in še kakšno drugo ustrezno ministrstvo. In seveda tudi šole. V pismu, primarno naslovljenem na šolskega ministra, je ravnateljica še zlasti opozorila na naslednje dileme, ki jim sami na šoli niso znali najti ustreznih odgovorov:

1. Na koga se lahko obrne prizadeti učenec ali učitelj, ki mu je bila s kreiranjem lažnega profila narejena nepopravljiva škoda? Kako se počuti v razredu učenec – žrtev? Kako lahko učitelj sploh opravlja svoje delo, ko vstopi v razred in je tarča posmeha?

2. Na katero ustanovo se lahko šola obrne, da bo dobila učinkovito, konkretno pomoč, ko ugotovi, da je ustvarjen lažni profil učenca oz. učitelja?

3. Zakaj tožilstvo zavrne tak primer prijave? Se zavedajo, kakšno sporočilo posredujejo storilcu?

4. Kdaj je kreiranje lažnega profila kaznivo dejanje? Šola lahko obravnava le kršitve, ki so narejene v času vzgojno-izobraževalnega dela. Učenci po navadi lažne profile kreirajo doma, vendar ima njihov vpliv neizmerljive negativne razsežnosti tudi v času pouka. Je šola pristojna, da obravnava kršitve, ki so bile narejene izven šolskega prostora, vplivale pa so tudi na delo v šoli?

5. Tožilstvo je prijavo policista zavrnilo. Ko so na policiji izvedeli, da smo sami ugotovili avtorja lažnega profila, so od šole zahtevali, da jim ga posreduje. Čigavo delo je pravzaprav raziskovanje? Je šola dolžna posredovati podatke policiji, čeprav bi morala dogodek glede na prijavo raziskati policija sama?

6. Pri drugem lažnem profilu učiteljice policist ni hotel sprejeti prijave, saj je bil mnenja, da pri profilu ne gre za krajo identitete osebe (niti ne gre za zlorabo osebnih podatkov), ker ni navedenega priimka. Ime in slike učiteljice po njegovem mnenju niso dokaz, da gre res za njo. Kdo presoja in odloča o tem, kdaj je kreiranje lažnega profila kaznivo dejanje?

O tem smo povprašali informacijskega pooblaščenca, ki je odgovoril takole:

/…/ glede na okoliščine gre zelo verjetno za kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov, ki je opredeljeno v 143. členu Kazenskega zakonika (KZ-1).
4. odstavek omenjenega člena določa, da "kdor prevzame identiteto druge osebe ali z obdelavo njenih osebnih podatkov izkorišča njene pravice, si na njen račun pridobiva premoženjsko ali nepremoženjsko korist ali prizadene njeno osebno dostojanstvo, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let." /…/
Državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov je svoj dopis zaključil z besedami:
/…/ Vsekakor bi bil pravi naslov za obravnavanje opisanega incidenta policija, zato vam svetujemo, da na policijo podate prijavo kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po 143. členu KZ-1. /…/

V preteklih vrsticah navedeno in druga dosedanja opozorila, ki smo jih na sindikat dobivali iz vrtcev in šol, so nas prepričali v to, da gre za problematiko, ki zahteva takojšnje ukrepanje, zato smo tudi sami pozvali ministra za izobraževanje dr. Jerneja Pikala k ustreznemu odzivu. Rezultat je sklic prvega srečanja, ki bo ta petek, 18. januarja, v prostorih MIZŠ in na katerega so bili poleg SVIZ-a povabljeni še predstavniki portalov Varni na internetu (SI-CERT), Safe.si, Varni in internet in Spletno oko ter predstavniki ZPMS, telefona TOM in spletnega časopisa za otroke (Časoris). O vsebini dogovorov vas bomo obveščali, prav tako pa načrtujemo nadaljnje aktivnosti ter bomo v tej zvezi veseli tudi vaših predlogov. Lahko nam jih pošljete kot komentar na tej strani, preko e-pošte ali pa delite z nami tudi na izobraževalnih seminarjih, ki bodo organizirani v prihodnjih tednih za sindikalne zaupnice in zaupnike.

Te dni smo na SVIZ-u izvedli tudi srečanje s predstavnico Arnesa (portala Safe.si), ki sicer izvaja tudi tečaj o varni rabi interneta in naprav. Predstavitev tečaja in povezavo nanj najdete tu: http://www.arnes.si/storitve/varnost/mooc-v/. Tečaj poteka na portalu SIO Skupnosti, do katerega zaposleni v šolstvu dostopajo s svojim šolskimi AAI računi. Tisti, ki pa AAI računov nimajo, pa si lahko ustvarijo svoj profil na portalu.

Arnesova sodelavka je poročala, da se zaposleni na šolah srečujejo s pritiski staršev in pogosto tudi vodstva šole, ko se odzovejo na vrstniško nasilje ali nasilje, ki je uperjeno proti učiteljem.  »V primerih, ko gre za nasilje, ki uporablja nove tehnologije, se šole pogosto obrnejo na nas. Žal pa jim v primeru, da pride do pritiskov na  učitelje in druge zaposlene na šoli, projekt SAFE.SI ne more pomagati. Tu bi si želeli sodelovanja z vami.«

Poleg sodelovanja v projektu SAFE.SI, Arnes tudi dvakrat letno izvaja množični spletni tečaj (MOOC oz. MOST) o varni rabi interneta in naprav, ki je namenjen v prvi vrsti zaposlenim na šolah. »V sklopu tečaja potekajo delavnice, na katerih obravnavamo anonimizirane realne primere zapletov s slovenskih šol. Tudi tu se srečujemo z isto težavo - kaj svetovati, ko je učitelj žrtev nasilja ali pritiskov.«

Namen opisanih aktivnosti je torej najti ustrezne odgovore na (pre)številna vprašanja ter opolnomočiti organizacije in posameznike za soočanje z navedeno problematiko ter vse opremiti z ustreznimi znanji o tem.

Za konec te objave pa dodajamo še opis dokaj tipičnega, pogostega primera, s katerim se po nasvete in pomoč na portal Safe.si obračajo učitelji:

»Učiteljica je opazila, da se učenci zadnje dni pri njenih urah veliko bolj pogosto spogledujejo in se smejijo,  kot so to počeli do sedaj. Ko je povprašala skupino učencev, kaj je temu razlog in ali se kaj posebnega dogaja v razredu, so ji odgovorili, da ni nič posebnega. Nekaj dni kasneje je med odmorom opazila, da se učenci višjih razredov, ki jih ona ne uči, ozirajo za njo in drug drugemu smeje nekaj kažejo na svojih pametnih telefonih.
Ta večer se je doma usedla za računalnik in na spletu poiskala kaj bi lahko bil razlog za tako obnašanje učencev. Našla je profil na družbenem omrežju Facebook, na katerem so bile objavljene fotografije in kratki posnetki z njenih ur, poleg njih pa komentarji, ki smešijo njen videz in način govora. Nekatere fotografije so bile tudi dodatno obdelane, da jo še dodatno osmešijo.«

Kako bi se vi odzvali v takšnem primeru? Kakšne so vaše izkušnje s spletnim nasiljem? Predlogi?