Enostransko in neresnično sporočilo MIZŠ o učiteljskem vrhu
sporočilo za medije!
MIZŠ O UČITELJSKEM VRHU ENOSTRANSKO IN NERESNIČNO
Velika večina šolskih ministric in ministrov je poudarila, da so odločitve sprejemali v dogovoru s sindikati, medtem pa smo v Sloveniji od zadnje menjave šolske oblasti priča globokemu zdrsu ravni socialnega dialoga.
Ljubljana, 3. junija 2020 – Včeraj je bil prek videokonference izpeljan mednarodni vrh o učiteljskem poklicu (International Summit on the Teaching Profession – ISTP), k sodelovanju na katerem je bila povabljena tudi naša država. Povzetek razprave, kot ga je pripravilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), je v enem delu izrazito enostranski, v drugem delu pa ne ustreza dejanskemu dogajanju, zato SVIZ zavoljo korektne(jš)e obveščenosti dodaja nekaj pojasnil.
Učiteljski vrh že deset let skupaj organizirajo Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), Izobraževalna internacionala ter država gostiteljica vrha. Na dogodek so povabljene države, ki v raziskavah OECD o znanju učenk in učencev dosegajo visoke, nadpovprečne rezultate ter imajo hitro razvijajoče se šolske sisteme. Izjemnost vrha je v sestavi udeležencev, saj v delegacijah držav enakopravno sodelujejo šolski ministri in predstavniki najvplivnejših šolskih sindikatov. Slovenija je bila doslej na vrh povabljena še prav vsako leto, od prvega vrha, ki ga je v New Yorku organizirala Obamova administracija leta 2011. Na včerajšnjem vrhu, ki je prvič potekal videokonferenčno, je prek ministrov in predstavnikov sindikatov sodelovalo 23 držav. Uvodničarja sta bila dr. Andreas Schleicher, direktor direktorata OECD za izobraževanje in veščine ter »oče« mednarodne raziskave PISA, in predsednica Izobraževalne internacionale (Education International) Susan Hopgood.
Zapis MIZŠ o vrhu popolnoma prezre – verjetno ne po naključju –, da je prva in nosilna tema pogovora na včerajšnjem dogodku zadevala socialno partnerstvo, sodelovanje ter kakovost dialoga med ministri za izobraževanje oziroma celotnimi vladami in učiteljstvom prek njihovih sindikatov v času epidemije, tako ob zapiranju šol, vprašanju družbenih posledic šolanja na daljavo kot ponovnega odpiranja vrtcev in šol ter nasploh prihodnosti vzgoje in izobraževanja po koronakrizi. Velika večina šolskih ministric in ministrov je v svojih nastopih poudarila, da so odločitve sprejemali v dogovoru s šolskimi sindikati, celo angleški minister konservativne britanske vlade je presenetljivo podčrtal dogovarjanje s sindikati in pomembnost le-tega za uspešnost soočanja z novo realnostjo in prihodnostjo. Razlika s položajem v Sloveniji, kjer MIZŠ zavrača socialni dialog, se ne odziva na pozive sindikata k pogovorom o vrednotenju dodatnega dela zaposlenih v času epidemije in kjer predstavniki učiteljstva v skupino za priprave na obnovitev delovanja šol in vrtcev v začetku sploh niso bili vključeni ter so si to pravico morali izboriti šele po trmastem vztrajanju, ne bi mogla biti očitnejša. Skoraj boleče je bilo poslušati, kako minister za ministrom ter sindikalist za sindikalistom izpostavljajo ključno vlogo socialnega dialoga za kakovostno delovanje izobraževalnih sistemov v času epidemije in uspešnost ponovnega odpiranja vzgojno-izobraževanih ustanov, medtem pa v Sloveniji MIZŠ zavrača celo same pogovore o odprtih vprašanjih. Trditev ministrstva, da naj bi se sodelovanje v času epidemije sodelovanje z vsemi deležniki v vzgoji in izobraževanju okrepilo, je tako preprosto neresnična. Od zadnje menjave šolske oblasti imamo opraviti z globokim zdrsom ravni socialnega dialoga, čemur v zadnjih dvajsetih, celo tridesetih letih, ni mogoče najti ustrezne primerjave.
V sporočilu MIZŠ ne drži niti trditev, da je državni sekretar Damir Orehovec sodelujoče na konferenci seznanil, da bo Slovenija pripravila dolgoročne strateške usmeritve o izboljšanju pristopov k izobraževanju na daljavo. Državni sekretar tega ni storil, saj v razpravi sploh ni aktivno sodeloval. V pogovor pa se je vključil glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj, ki je pritrdil uvodnemu opozorilu Andreasa Schleicherja o nevarnostih, ki jih za financiranje izobraževanja pomeni prihajajoča recesija, in opozoril na nevarnost, da bi se lahko ponovil scenarij izpred desetih let, ko so bili posegi v financiranje izobraževanja v nekaterih državah, tudi v Sloveniji, najgloblji med vsemi javnimi storitvami. Izpostavil je še, da je treba biti previden pri navdušenju nad učinkovitostjo izobraževanja na daljavo, saj se vsaj v enem delu za tem lahko skrivajo interesi po znižanju stroškov izobraževanja.
X X X X X
Sandi Modrijan,
tiskovni predstavnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije