Epidemija v muzejih

Mednarodni muzejski svet (International council of museums, ICOM) je pred več kot letom v svojem prvem tovrstnem poročilu analiziral okoliščine, v katerih so se ob pandemiji covida-19 znašli muzeji in v njih zaposleni po vsem svetu. Takrat je bilo, da bi zaščitili svoje zaposlene in obiskovalce, primoranih zapreti svoja vrata skoraj 95 odstotkov vseh muzejev, prav vsi pa so se soočili z resnimi gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi posledicami.

Z drugo raziskavo, ki je bila opravljena v začetku jeseni leta 2020, so pri Mednarodnem muzejskem svetu ugotovili, da razmere na področju muzejske dejavnosti v posameznih državah niso ostale tako poenotene, temveč da so posamezne države v kriznih okoliščinah vpeljale precej različne prakse. Kar je bilo kljub razlikam v vseh državah precej v ospredju, je obsežen prehod k digitalnemu podajanju vsebin. Ta vseprisotni trend pa je sprožil vprašanja, kakšno prihodnost ima v muzejih lahko digitalizacija.

 

Prav v luči omenjene velike spremembe in drugih ključnih dogodkov v muzejski dejavnosti, ki so pospremili epidemijo covida-19, so pri ICOM približno leto po prvi analizi opravili še tretji cikel raziskave (aprila in maja 2021). Kot ugotavljajo, muzeji tudi še zdaj spoznavajo vedno nove dolgoročne posledice covida-19, med drugim se spoprijemajo tudi z izzivi, ki ob veljavnih omejitvah za zajezitev epidemije spremljajo siceršnje odpiranje dejavnosti. Sedanje stanje po besedah muzejskega sveta še vedno lahko označimo kot krizo, a je obenem tudi že nova resničnost. Pozornost so zato v tretjem ciklu raziskave namenili tudi vprašanjem o možnih prihodnjih scenarijih razvoja muzejske dejavnosti in predstavitvi, kako ob upoštevanju sprememb, ki so se zgodile, muzeji oživljajo svojo dejavnost. Do celotnega poročila lahko dostopate na tej povezavi: Museums and Covid-19_third ICOM report . Klik!