Evropska komisija priporoča, naj bo COVID-19 poklicna bolezen

Sredi letošnjega maja so se države članice, delavci in delodajalci v Svetovalnem odboru EU za varnost in zdravje pri delu (ACSH) dogovorili, da je treba COVID-19 priznati kot poklicno bolezen na področju zdravstvenega in socialnega varstva ter pomoči na domu, v primeru pandemije pa še v sektorjih, kjer pride do izbruha bolezni v dejavnostih z dokazanim tveganjem okužbe. Evropska komisija je ob tem sporočila, da bo dopolnila svoje priporočilo iz leta 2003 glede Evropskega seznama poklicnih bolezni (z njim državam članicam EU priporoča, katere bolezni naj uvrstijo na svoje nacionalne seznam poklicnih bolezni), in sicer bo v priporočeni seznam vnesla tudi COVID-19 v dejavnostih z dokazanim večjim tveganjem okužbe. Slovenski seznam poklicnih bolezni si lahko ogledate tukaj - klik!

Po mnenju Evropske komisije je razglasitev COVID-19 za poklicno bolezen v skladu s Strateškim okvirom EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 – Varnost in zdravje pri delu v spreminjajočem se svetu dela, saj je eden strateških ciljev povečanje pripravljenosti na morebitne prihodnje zdravstvene krize. To zahteva tudi več podpore delavcem med morebitnimi prihodnjimi valovi COVID-19. Komisar za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit je ob tem dejal: »Ta sporazum je močno politično sporočilo, da je treba priznati vpliv COVID-19 na delavce ter obenem prepoznati ključni prispevek ljudi, ki delajo v zdravstvu in socialnem varstvu ter na drugih delovnih mestih, kjer je tveganje za okužbo s COVID-19 večje. Na podlagi tega sporazuma bo Komisija posodobila svoje priporočilo o poklicnih boleznih, da bi spodbudila priznavanje COVID-19 kot poklicne bolezni v vseh državah članicah.« Tokratni dogovor je pomemben korak k izvajanju strateškega okvira EU za zdravje in varnost pri delu 2021-2027, ki ga je Komisija sprejela junija 2021 in v katerem je napovedala, da bo do konca tega leta posodobila Priporočilo Komisije o poklicnih boleznih, da bo le-to vključevalo tudi COVID-19. Okvir določa ključne ukrepe na ravni EU za izboljšanje zdravja in varnosti delavcev v prihodnjih letih. Eden od njegovih ključnih medsektorskih ciljev je večja pripravljenost na morebitne prihodnje zdravstvene krize, kar se nanaša tudi na okrepitev podpore delavcem med morebitnimi prihodnjimi valovi COVID-19.

Komisija bo torej na podlagi mnenja ACSH posodobila svoje priporočilo s seznamom poklicnih bolezni in dejavnikov, ki jih lahko povzročijo. Cilj je, da države članice prilagodijo svoje nacionalne sezname v skladu s posodobljenim priporočilom. Če bo poklicna bolezen v posamezni državi članici uvrščena na nacionalni seznam, bodo lahko delavci v ustreznih sektorjih, ki bodo na delovnem mestu zboleli za COVID-19, pridobili posebne pravice v skladu z nacionalnimi predpisi, na primer pravico do odškodnine. Nekateri delavci, zlasti tisti, ki so izpostavljeni okuženim osebam, so izpostavljeni večjemu tveganju za okužbo s COVID-19. Seveda lahko med pandemijo obstajajo tudi drugi sektorji (denimo tudi vzgoja in izobraževanje), v katerih so delavci zaradi narave svojih dejavnosti bolj izpostavljeni tveganju okužbe s COVID-19.

Priznavanje in nadomestilo za poklicne bolezni je v nacionalni pristojnosti. Večina držav članic je Komisiji sporočila, da v skladu s svojimi nacionalnimi predpisi COVID-19 že priznavajo kot poklicno bolezen ali nesrečo pri delu. Posodobitev priporočila Komisije o poklicnih boleznih je pomembna za spodbujanje priznavanja COVID-19 kot poklicne bolezni v vseh državah članicah. Pri nas COVID-19 velja za poškodbo pri delu in ne za poklicno bolezen, čeprav je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije že leta 2020 ministra za zdravje pozvala, naj COVID-19 razglasi za poklicno bolezen. Po podatkih Inšpektorata za delo je bilo v Sloveniji v letu 2021 prijavljenih 1.944 poškodb pri delu zaradi COVID-19 (1.623 lažjih, 283 kolektivnih in 38 hujših). Ali se je katera od teh 38 “hujših” nezgod pri delu končala s smrtjo, pa IRSD ne ve, saj da »delodajalci na inšpektorat niso prijavili takšnih nezgod, najverjetneje iz razloga, ker so pred smrtjo delavcev že prijavili hujšo ali lažjo nezgodo in potem prijav niso več popravljali«.