Ljubljana, 20. 12. 2021

Evropska socialna partnerja o prioritetah v socialnem dialogu

Sorodne objave

Sredi decembra se je na hibridni način odvilo plenarno zasedanje delegatov v Evropskem sektorskem socialnem dialogu v izobraževanju (ESSDE). Predstavniki evropskih socialnih partnerjev, člani organizacij ETUCE (Evropskega sindikalnega odbora za izobraževanje) in EFEE (Evropskega združenja delodajalcev v izobraževanju), so prisluhnili aktualnim pomembnim temam s področja vzgoje in izobraževanja in določili načrte za prihodnji dve leti ter se zavezali konkretnim prioritetam in skupnim aktivnostim.

Socialni dialog v izobraževanju na ravni EU med reprezentativnima partnerjema (ETUCE in EFEE) pod okriljem Evropske komisije teče že enajst let. Odvija se zlasti o vprašanjih, povezanimi z delovnimi razmerami, razmerji in pogoji ter številnimi strokovnimi vprašanji. Letno plenarno zasedanje ESSDE je najvišji organ odločanja skupnega sindikalno-delodajalskega odbora.

Tokratni sestanek je bil razdeljen na dva dela. V prvem so predstavniki Evropske komisije spregovorili o nekaterih najpomembnejših temah ter predstavili glavne novosti in aktivnosti komisije, pomembne za vzgojo in izobraževanje, v drugem pa so socialni partnerji pregledali rezultate skupnih aktivnosti (projektov) in razpravljali o vsebini ter sprejemu načrta aktivnosti za leti 2022 in 2023. Uvodoma je torej predstavnica Evropske komisije Jitka Hrudova predstavila tekoči pregled sektorskega socialnega dialoga na ravni EU. Komisija bo kmalu končala s pripravo in bo predstavila pobudo za podporo socialnemu dialogu na ravni EU in nacionalnih ravneh, ki bo med drugim vsebovala tudi uvedbo nagrad inovativnim praksam socialnega dialoga in študijske programe za mlade bodoče voditelje socialnih partnerjev. Sledila ji je Geraldine Libreaux (Generalni direktorat za izobraževanje, mladino, šport in kulturo), ki je predstavila poročilo EK o zaposlovanju, usposabljanju in motiviranju zaposlenih v predšolski vzgoji in izobraževanju. Evropska komisija je spomladi letos pripravila dogodek in na njem predstavila končno poročilo ekspertne skupine o omenjenih temah. Dokument prinaša kar nekaj ugotovitev in priporočil v zvezi z atraktivnostjo predšolskega sektorja, delovnih pogojev, plač in kariernih poti. Več resnično povednih in koristnih podatkov zainteresirani lahko najdete tukaj.

Osrednjo predstavitev v dopoldanskem delu plenarnega zasedanja je imel Stefan Zotti, ki je spregovoril o zagotavljanju kakovostnih in trajnostnih naložb v vzgoji in izobraževanju v času okrevanja po pandemiji covida-19, pri čemer je navedel nekatere ključne ugotovitve strokovne skupine EK o kakovostnih naložbah v šolstvo.

Plenarno zasedanje je bilo namenjeno tudi pregledu in oceni dela ESSDE v minulem dveletnem obdobju. Kot rezultat skupnih projektnih aktivnosti socialnih partnerjev so bili pripravljeni – in na tokratnem plenarnem zasedanju - sprejeti trije dokumenti, in sicer:
1. Skupna izjava o priložnostih in izzivih digitalizacije za izobraževalnem sektorju;
2. Skupna izjava o spodbujanju uporabe orodij OiRA (ocena varnostno-zdravstvenih tveganj) v izobraževalnih ustanovah s strani evropskih sektorskih socialnih partnerjev v izobraževanju;
3. Skupna priporočila socialnih partnerjev v izobraževanju o vseživljenjskem učenju za vse.

Pomemben del časa pa so delegati na seji namenili razpravi o vsebini predlaganega programa dela za leti 2022 in 2023. V luči okrevanja po pandemiji covid-19 nas vse skupaj čakajo številni izzivi ne le na vzgojno-izobraževalnem področju, pač pa tudi na zdravstvenem, socialnem in gospodarskem, kar bo izziv tudi prav za vse vpletene v izobraževalni sistem. Dogovorjeno je bilo, da bosta ETUCE in EFEE v prihodnjem dveletnem obdobju osredotočila na naslednji devet področij oz. vsebin:

1. Kakovostne naložbe v izobraževanje in usposabljanje,

2. Socialni dialog in krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev zanj,

3. Privlačnost učiteljskega poklica,

4. Digitalizacija in uvajanje novosti v izobraževanju,

5. Varnost in zdravje pri delu,

6. Izobraževanje za okoljsko trajnost,

7. Vključenost, enakost in demokratično državljanstvo v izobraževanju in usposabljanju,

8. Kakovost in dostopnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter vajeništva,

9. Visokošolsko izobraževanje in raziskave.

Delovni program 2022–2023 se torej osredotoča na številne aktualne izzive, ki bodo imeli tudi v prihodnje ključen vpliv na prizadevanja socialnih partnerjev v izobraževanju, da ti po-skrbijo za kakovostno izobraževanje za vse. Novi delovni program opredeljuje nujno potrebo po razvoju digitalnih kompetenc ob vseh ostalih osnovnih in transverzalnih veščinah v kontekstu okrevanja po pandemiji covida-19. Izpostavlja pa tudi pomembnost obravnave vprašanj okoljske trajnosti in usposabljanja za »zelena znanja«. In ne nazadnje, v luči naraščajoče raznolikosti evropske družbe so v ospredje zanimanja ter aktivnosti evropskih socialnih partnerjev v izobraževanju postavljena tudi vprašanja vključevanja, enakosti in demokracije.

Komentarji
Trenutno ni komentarjev!
Vaš komentar