Smernice za preprečevanje psihosocialnih tveganj v izobraževanju
Ob mednarodnem dnevu duševnega zdravja, ki smo ga obeležili nedavno (10. oktobra), sta evropska socialna partnerja v izobraževanju (European Trade Union Committee for Education (ETUCE) in European Federation of Education Employers (EFEE)) objavila prenovljene Evropske smernice za preprečevanje psihosocialnih tveganj v izobraževanju, ki so bile pripravljene v okviru njunega skupnega projekta APRES-COVID.
Psihosocialna tveganja so med najbolj perečimi nevarnostmi, s katerimi se soočajo zaposleni v izobraževanju, saj negativno vplivajo na delovne pogoje in privlačnost poklica.
Smernice predstavljajo pomemben korak naprej in zagotavljajo močnejšo zavezanost delodajalcev v izobraževanju na evropski ravni obravnavni te problematike. Obenem lahko smernice služijo tudi kot praktični okvir za sindikate pri sprejemanju ustreznih ukrepov in pogajanjih o teh vprašanjih na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Smernice so hkrati zasnovane na način, da jih evropski sindikati lahko prilagajamo nacionalnim in lokalnim okoliščinam, ob tem pa upoštevajo tudi pestrost oziroma raznolikost izobraževalnih okolij in spreminjajočo se naravo psihosocialnih tveganj skozi celotno kariero.
Ker je zdravo in varno delovno mesto v vzgoji in izobraževanju predpogoj za kakovostno izobraževanje, je cilj prenovljenih smernic delodajalcem in sindikatom v izobraževanju, zlasti pa zaposlenim in predstavnikom, ki so neposredno angažirani pri skrbi za varnost in zdravje pri delu, zagotoviti praktičen okvir za spodbujanje zdravega, ustreznega oz. prijetnega in varnega delovnega okolja za vse strokovne delavce na vseh ravneh izobraževanja.
Pandemija COVID-19 je močno vplivala na evropske izobraževalne sisteme, delovne odnose in pogoje dela v izobraževanju. Okrepila je že obstoječe težave ter ustvarila tudi nove poklicne nevarnosti, zlasti psihosocialna tveganja. Že pred pandemijo so bili zaposleni v vzgoji in izobraževanju izpostavljeni velikemu stresu zaradi preobremenjenosti, dolgih delovnikov, nasilnih vedenj ter čustvene zahtevnosti poklica. Kriza koronavirusne bolezni pa je te dejavnike še dodatno izpostavila oziroma povečala – poročilo Eurofounda (2020) navaja, da je izobraževanje sektor z najštevilčnejšimi zahtevami in najbolj čustveno izčrpavajoče.
Na tem temelju sta Evropski sindikalni odbor za izobraževanje (ETUCE) in Evropsko združenje delodajalcev v izobraževanju (EFEE) med leti 2023 in 2025 izpeljala projekt APRES-COVID in v njem naslovila problematiko psihosocialnih tveganja v vzgoji in izobraževanju z namenom pravičnega in trajnostnega okrevanja po pandemiji. Eden izmed rezultatov projekta so tudi prenovljene skupne evropske smernice za preprečevanje psihosocialnih tveganj v izobraževanju.
Ker je zdravo in varno delovno mesto v izobraževalnem sektorju predpogoj za kakovostno izobraževanje, je cilj prenovljenih smernic delodajalcem in sindikatom v izobraževanju, zlasti pa zaposlenim in predstavnikom, ki si neposredno prizadevajo za varnost in zdravje pri delu, predvsem zagotoviti praktičen okvir za spodbujanje zdravega, prijetnega in varnega delovnega okolja za vse strokovne delavce na vseh ravneh izobraževanja.
Smernice so aktualne, saj so bile razvite v sodelovanju s strokovnjaki in praktiki iz vse Evrope, kar zagotavlja, da so rezultati konkretni, uporabni, relevantni in temeljijo na resničnih izkušnjah ter potrebah z delovnih mest. Zasnovane so z namenom oziroma na način, da bi bile uporabnikom čim bolj prijazne, predlagani ukrepi pa izvedljivi, in sicer tako za delodajalce kot sindikate (ter na vseh ravneh: nacionalni, regionalni in lokalni). Obenem je dokument zasnovan tako, da uporabnike spodbuja k posredovanju povratnih informacij, predlogov za izboljšanje smernic ter prispevanje primerov dobrih praks.
Ta teden poteka tudi Evropski teden varnosti in zdravja pri delu, ki ga obeležujemo na pobudo Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA). Tudi tokrat ponuja priložnost za širši pogled na pogoje dela zaposlenih, zaznavanje tveganj za varnost in zdravje ter njihovo odpravljanje. Ob tej priložnosti so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v okviru Nacionalnega programa duševnega zdravja – Programa Mira pregledali in primerjali rezultate raziskave OSH Pulse, ki je bila spomladi letos izvedena v okviru EU-OSHE v državah EU. Poleg drugih vsebin raziskava podaja tudi najnovejše podatke o duševnem zdravju na delovnem mestu, npr. o obvladovanju psihosocialnih tveganj pri delu, stigmi duševnih težav in ukrepih, ki so na voljo zaposlenim za zmanjševanje stresa pri delu. Primerjava teh rezultatov z rezultati enake raziskave, izvedene pred tremi leti, kaže številne pozitivne trende na področju duševnega zdravja v slovenskih delovnih okoljih, hkrati pa tudi opozarja na področja, ki bi jim bilo potrebno v delovnih organizacijah posvetiti več pozornosti.
»Pozitivni trendi na področju duševnega zdravja pri delu v Sloveniji« - sporočilo za javnost NIJZ