Evropski dan enakega plačila

Evropski dan enakega plačila so tudi to leto oznamovali pozivi k premostitvi plačne vrzeli med spoloma. Ženske, kot so pri Slovenski tiskovni agenciji povzeli 4. 11. 2019, v Evropski uniji v povprečju na uro zaslužijo 16 odstotkov bruto manj od moških, kar naj bi pomenilo, da vsako leto v primerjavi z moškimi dva meseca delajo zastonj. Podatki Evropske komisije kažejo, da ženske za vsak evro, ki ga zaslužijo moški, zaslužijo le 84 centov. Plačna vrzel se sicer krči, a nadvse počasi, saj se je na ravni EU v zadnjih sedmih letih zmanjšala le za odstotek.

V Sloveniji znaša plačna vrzel osem odstotkov, s čimer se uvrščamo na šesto mesto med članicami. A hkrati v Sloveniji plačna vrzel narašča najhitreje med članicami, saj je bila še v letu 2010 pri zgolj 0,9 odstotka. 

Plačne vrzeli med spoloma se po EU močno razlikuje, a ene izmed najvišjih imajo članice z najmočnejšimi gospodarstvi - v Nemčiji je na primer plačna vrzel 21-odstotna, le 0,2-odstotne točke je nižja v Veliki Britaniji, v Avstriji znaša skoraj 20 odstotkov, v Franciji pa dobrih 15 odstotkov. Plačna vrzel je sicer najvišja v Estoniji, kjer znaša 25,6 odstotka, sledi ji Češka, kjer je 21,1-odstotna. Najnižjo plačno vrzel ima Romunija, in sicer 3,5-odstotno, s petodstotno vrzeljo ji sledita Luksemburg in Italija. V Sloveniji znaša plačna vrzel osem odstotkov, s čimer se uvrščamo na šesto mesto med članicami. A hkrati v Sloveniji plačna vrzel narašča najhitreje med članicami, saj je bila še v letu 2010 pri zgolj 0,9 odstotka. 

Iz podatkov Evropske komisije med drugim izhaja tudi, da se plačna vrzel s starostjo le še povečuje. V Španiji na primer tako plačna vrzel med spoloma pri mlajših od 25 let znaša 7,5 odstotka, pri tistih med 55. in 64. letom starosti že 22,5 odstotka, medtem ko je pri starejših od 64 let že skoraj 45-odstotna. V zloženki o plačni vrzeli med spoloma Komisija opozarja še, da ženske še vedno pogosteje delajo v slabše plačanih sektorjih, redkeje napredujejo in so premalo zastopane na vodstvenih položajih (predsednic uprav vrhunskih družb je na primer manj kot 6,9 odstotka). Še vedno ženske opravijo tudi več neplačanega dela, kot sta skrb za otroke ali gospodinjstvo, in zaradi skrbi za druge tudi večkrat prekinejo kariero. Ženske na koncu zaradi plačne vrzeli med spoloma, manj oddelanih plačanih ur in več prekinitev kariere v povprečju na leto zaslužijo 39,6 odstotka manj od moških. To pomeni tudi, da manj denarja namenjajo za varčevanje in naložbe ter posledično vodi v nižje pokojnine. Vrzel med spoloma pri pokojninah je v uniji v povprečju pri 35,7 odstotka.

 

Vir: STA, pridobljeno 5. 11. 2019