Fraktalna risba? Spoznajmo in poskusimo!
V letošnjem februarju sem se odzvala vabilu Odbora za enakost SVIZ in se kot njegova članica pridružila triurni delavnici o fraktalni risbi (Fraktalna risba: Spregledaš, ko zapreš oči … z dr. Dejo Muck), ki jo strokovnjaki lahko uporabljajo v terapevtske namene, in jo vzljubila. Stara modrost pravi: »Učitelj pride, ko je učenec pripravljen.« Priznam, da mi termin »fraktalno« zveni nekako tehnično, morda celo medicinsko. Vsebina pa ne. Prav je, da začnem ta zapis z definicijo, da bo jasno predstavljeno, za kaj gre.
Metoda fraktalne risbe je ena od terapevtskih metod pomoči z umetnostjo, osnovana na spontani risbi, sestavljeni iz črt (linij) in barv. Fraktalne risbe razvijajo ustvarjalne moči, na globlji ravni pa imajo še večji vpliv. Namen metode je povečanje ljubezni do sebe ter kreiranje sreče in blagostanja v sedanjem trenutku. Ob ustvarjanju spoznavamo, kako s pomočjo metode fraktalne risbe spreminjati svoje življenje in premikati meje možnega. Še več si lahko preberete na tej povezavi – klik!
Na delavnici smo se tudi preskusili. Dobili smo liste v velikosti A4, veliko barvic, šilčke in se počutili kot šolarčki. Strah me je bilo, da bi se odkrila moja ne-talentiranost za likovno izražanje. A ko nam je predavateljica dala navodilo in povedala, da bomo risali miže, mi je bilo laže, ker ne bomo tekmovali.
S črnim kemičnim svinčnikom smo vijugali po listu, z neprekinjeno črto, točno eno minuto. To smo še dvakrat ponovili in porisali (počečkali) smo tri liste. Z vsakim naslednjim listom sem se bolj sprostila. Potem smo čečkarije »razstavili« drug drugemu. Neverjetno, kako zelo so si bile podobne risbe istih avtorjev! Nato smo eno izbrali in začeli z barvanjem. Barvali smo z odprtimi očmi, a barvice izbirali miže. Če nam je bila barva všeč, smo lahko pobarvali tudi po deset polj. Če nam naključno izbrana barva ni bila všeč, je nismo smeli zamenjati, ampak smo z njo pobarvali vsaj eno ali dve polji. Barvali smo od črte do črte, da bo izdelek čim lepši. Pod našimi rokami so nastajale mavrično obarvane mojstrovine. Čeprav je bil za nami dolg delovni dan in vožnja v Ljubljano, smo se počutili prijetno in se sprostili. Slišati je bilo škrebljanje barvic po papirju in ropot slepega izbiranja barvic iz kovinskih peresnic. Imela sem dober občutek, da znam, da mi kar gre, da nastaja pod mojimi rokami prekrasen mavrični vzorec. Na koncu smo se slikali z izdelki.
*******
Zdaj pa je že čas, da vas naučim postopka, da boste uživali tudi vi!!! Priporočam družinsko delavnico. Primerni so vsi tisti, ki že ali še zmorejo barvati od »črte do črte«. Pa začnimo:
1. Potrebujemo bel (pisarniški) list. Če je mogoče, naj bo kakovostnejši, debelejši. Postavite ga ležeče. Horizontalno. Vzemite dober črn kemični svinčnik in se z njim postavite nekako na sredino papirja in ga tam zadržite.
2. Zaprite oči in enakomerno in neprekinjeno spontano, brez misli vlecite črto po celem papirju, neprekinjeno 60 sekund. Rišite sproščeno, ne prehitro, ne prepočasi. Linije naj bodo različne (valovitem ravne, oglate) v razločnih smereh ter različno dolge, srednje in kratke. Če vam črta pobegne čez rob, se vrnite na papir in nadaljujte z risanjem. Linije, naj imajo veliko presekov.
3. Po občutku zapolnite približno 2/3 lista.
4. Od zaključku poskušajte najti začetek in konec črte ter ju povežite z rahlo vačovito linijo.
5. Obrnite papir ter zapišite svoje ime, priimek, številko fraktala in datum.
1. Potrebujemo dobre »mastne« barvice. Priporočeno je, da imamo dva seta različnih proizvajalcev. Zastopane morajo biti vse osnovne barve (rdeča, oranžna, rumena, zelena, modra, vijolična, rjava, črna) in njihove nianse (roza, ciklamna, bordo, kožnata, limeta zelena, temno zelena, svetlo modra, turkizna, temno modra, oker, bež, svetlo rjava, siva …) Uporabite lahko tudi srebrno in zlato barvico, iz nabora izločite le belo. Barvamo z različnimi pritiski in s tem dobimo še več odtenkov.
2. Barve izbiramo z zaprtimi očmi, barvamo z odprtimi očmi. Z isto barvo pobarvamo 1 veliko polje, nekaj srednjih ter manjših polj, a največ 10 polj z isto barvo. Ko končate, barvico vrnite in z zaprtimi očmi izberite naslednjo. Če ste izbrali isto, pobarvajte vsaj eno polje.
3. Zadnja tri polja pobarvamo z isto barvo, a z različnimi pritiski.
4. Še nekaj usmeritev:
- Sosednjih polj praviloma ne barvamo z isto barvo. Izjema so fraktali z motivom.
- Polja barvamo enakomerno, ne preko roba, naj se ne vidijo sledi potez barvic.
- Pobarvana naj bodo vsa polja, tudi najmanjša.
- Ozadje papirja naj ostane belo, brez madežev.
Za konec – Ana-Liza Kako se vam zdi? Kakšni občutki vas navdajajo? So nam linije všeč? Pa barve? Bi katero spremenili ali nam je všeč takšna, kakršna je? Zaznamke, občutja, pripombe lahko na rahlo zapišete na zadnjo stran lista z risbo.
Povabljeni, da izdelke fotografirate in nam jih pošljete na e-naslov darinka.dekleva@gmail.com.
Obstajajo strokovnjaki, ki znajo iz inicialne fraktalne risbe razbrati različne analize, s katerimi pomagajo ljudem. A to ni naš namen. Naš namen je, da se sprostimo, da vztrajamo do konca, da uživamo v izdelku vsaj toliko, kot sem jaz.
Povabljeni, da izdelke fotografirate in nam jih pošljete na e-naslov darinka.dekleva@gmail.com. Če se boste odločili, da vaše slike objavimo, prosimo, pripišite, kako je risanje in barvanje nastajalo. Ali ste se lotili sami? Ali vam je uspelo še koga nagovoriti? Kako zadovoljni so bili? So bili starejši ali mlajši? Ali je vseeno, ali barvaš sam ali v družbi. Ste pričakovali, da zmorete ustvariti tako lep izdelek? Bi takšno risanje še kdaj ponovili? Ob kakšni priložnosti?
Darinka Dekleva, svetovalna delavka, Osnovna šola Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica
Spremljajte tudi druge vsebine, ki jih pripravljajo svetovalne delavke in delavci organizirani v SVIZ - zbrane jih najdete na posebni spletni podstrani SKUPAJ tudi zdaj!