Globalni dogovor za učitelje
Na Svetovnem vrhu o učiteljih, ki je konec minulega meseca potekal v Čilu, so tam navzoči ministri za šolstvo, predstavniki učiteljskih sindikatov in drugi ključni svetovni deležniki v vzgoji in izobraževanju dosegli pomemben dogovor, ki naslavlja globalno pomanjkanje učiteljev. T. i. Santiaški sporazum (Santiago Consensus), ki je označen kot zgodovinski, prinaša jasne smernice za reševanje kadrovskega primanjkljaja v vzgoji in izobraževanju, s katerim se soočajo države po vsem svetu. Aktualni podatki Unesca kažejo, da bi do leta 2030 potrebovali dodatnih 44 milijonov učiteljev v predšolskem, osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju, če bi želeli uresničiti cilje, ki so postavljeni, medtem ko Izobraževalna internacionala ocenjuje, da je pomanjkanje kadra še resnejše – po njeni oceni bi potrebovali 50 milijonov dodatnih izobraževalcev.
»Na Svetovnem vrhu o učiteljih v Čilu so svetovni voditelji in sindikati dosegli zgodovinski dogovor – Santiaški sporazum. Sporazum naslavlja globalno pomanjkanje učiteljev in predlaga konkretne ukrepe za boljše pogoje dela, strokovni razvoj ter vključujoče in digitalno prilagojeno izobraževanje.«
Santiaški dogovor, ki je bil sprejet po dveh dnevih intenzivnih pogajanj in usklajevanj, temelji na šestih prednostnih področjih, ki neposredno naslavljajo najbolj akutno problematiko v vzgoji in izobraževanju. Dokument prinaša zahtevo, da se okrepijo politike na področju vzgoje in izobraževanja ter zaposlenih, poziva k reformam na področju poklicnega oziroma strokovnega razvoja, spodbuja vzpostavitev pristnega, enakovrednega socialnega dialoga, izpostavlja nujnost zagotovitve trajnostnega financiranja ter opozarja na potrebo po usposabljanju učiteljev za digitalno prihodnost ter skrb za enakost in vključevanje.
V sporazumu je poudarjeno, da je pereče globalno pomanjkanje učiteljev posledica sistematičnega nezadostnega vlaganja v šolstvo, zato poziva vlade, naj poskrbijo za ustrezne delovne pogoje, naslovijo delovne obremenitve in zaposlenim zagotovijo tudi primerno plačilo.
V dokumentu je izpostavljenih šest prednostnih področij, na katerih mora temeljiti nujna preobrazba učiteljskega poklica:
1. Pripraviti je treba celostne politike: od zaposlovanja učiteljev do njihovega poklicnega napredovanja, s poudarkom na področjih, kjer je pomanjkanje najbolj akutno (npr. ruralna in odročna oziroma deprivilegirana območja).
2. Vseživljenjski strokovni razvoj: povezovanje začetnega usposabljanja, mentorstva in stalnega izobraževanja v enoten proces, v katerega so vključeni vsi deležniki.
3. Socialni dialog in sodelovanje: Vzpostavitev trajnih mehanizmov, ki omogočajo vključitev učiteljev v oblikovanje politik. Dogovor iz Santiaga učiteljski sindikate eksplicitno prepoznava kot legitimne partnerje v tem procesu.
4. Trajnostno sistemsko financiranje vzgoje in izobraževanja: Potrebne so praktične zaveze o vlaganju v vzgojo in izobraževanje, ki morajo presegati zgolj retoriko o pomembnosti šolstva in zaposlenih. Vlade morajo zagotoviti zadostna sredstva, da bi se izobraževanje zaščitilo kot javno dobro.
5. Poučevanje, pripravljeno na prihodnost: Krepitev digitalnih in UI kompetenc pri učiteljih, hkrati pa ohranjanje medosebne dimenzije učenja. Priporočeno je sprejetje Unescovega okvira za kompetence na področju umetne inteligence (UI).
6. Vključevanje in pravičnost: Raznolikost učiteljskega kadra naj odraža raznolikost skupnosti, zato je treba odpraviti strukturne ovire, ki otežujejo, da bi bil učiteljski poklic dostopen za marginalizirane skupine.
»Unesco ocenjuje, da bomo do leta 2030 potrebovali več kot 44 milijonov novih učiteljev, Izobraževalna internacionala meni, da še več. V dogovoru, ki je bil sklenjen v Čilu, je poudarjeno, da brez učiteljev ni prihodnosti, dodan je poziv h konkretnim ukrepom, ki bodo dosegli prav vsako učilnico na svetu.«
Predstavniki Izobraževalne internacionale, ki združuje učiteljske sindikate z vsega sveta in ima 33 milijonov članic in članov iz 180 držav in teritorijev, so po tokratnem prvem Svetovnem vrhu o učiteljih izpostavili, da sprejeti sporazum potrjuje tisto, kar učiteljski sindikati že od nekdaj vemo: brez učiteljev ni prihodnosti. Ta resnica je torej s Santiaškim sporazumom tudi globalno priznana in podprta s konkretnimi zavezami za prihodnje delovanje. Pomembno je še, da bodo sprejete odločitve preoblikovane tudi v konkretne ukrepe, ki bodo dosegli vsako učilnico, vsako šolo, vsako izobraževalno skupnost.
Vir: Izobraževalna internacionala: Zgodovinski Santiaški sporazum v središče preobrazbe izobraževanja postavlja učitelje (pridobljeno 3. septembra 2025)