GO SVIZ o pouku na daljavo in stanju socialnega dialoga

sporočilo za medije!

GLAVNI ODBOR SVIZ O POUKU NA DALJAVO IN STANJU SOCIALNEGA DIALOGA

SVIZ sprašuje, kaj bo ministrstvo storilo, da bo nevtraliziralo poglabljanje razlik, ki pri izobraževanju na daljavo nastajajo zaradi neenakih pogojev za učenje. Pričakuje tudi odgovor, kdaj bodo vsem vključenim v izobraževanje zagotovljeni ustrezni tehnični pogoji, da bodo lahko sodelovali pri pouku na daljavo.
 

Ljubljana, 20. oktobra 2020 – Na videokonferenčni način danes poteka seja Glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (GO SVIZ), na dnevnem redu pa so številna pereča vprašanja, ki se kopičijo v vzgojno-izobraževalnem prostoru, in druga aktualna problematika. Članice in člani GO SVIZ kot najvišjega organa med dvema so med drugim že oblikovali stališče sindikata do zaprtja šol in vzpostavitve pouka na daljavo ter se opredelili do vladne razgradnje socialnega dialoga.

V uvodni razpravi je GO SVIZ namenil pozornost osmim zahtevam sindikata, ki jih je SVIZ že pred tedni naslovil na ministrico za izobraževanje – natančneje 22. 9. 2020, sestanek pa je bil nato sklican šele za 12. 10. 2020 –, in problematiki na področju kulture, kjer je sindikat pristojnega ministra v drugi polovici minulega meseca prav tako pozval k takojšnjemu ukrepanju za zaščito slovenske kulture. Prav vse omenjene zahteve se vežejo na krepitev ustreznih pogojev za stabilno in varno delovanje vzgojno-izobraževalnih ustanov v posebnih okoliščinah epidemije covid-19. Ker je očitno, da stabilnega, varnega in kakovostno izvedenega vzgojno-izobraževalnega procesa v času epidemije ni mogoče uresničiti brez dodatnih sredstev, SVIZ  ministrico prof. dr. Simono Kustec poziva, naj se javno zavzame za povišanje proračunskih sredstev za vzgojo in izobraževanje v letih 2021 in 2022.

Na aktualno zaprtje srednjih, glasbenih in delno osnovnih šol so se članice in člani sindikata odzvali različno. Večino je presenetila hitra odločitev in hkrati njen obseg, SVIZ pa je prejel tudi precej opozoril, da na pouk na daljavo nismo ustrezno pripravljeni. Prisotna je zaskrbljenost, ker bo izobraževanje na daljavo brez dvoma imelo številne negativne posledice, ena izmed njih je upad ravni in kakovosti pridobljenega znanja. Z izvajanjem izobraževanja na daljavo se vrača tudi poglabljanje vrzeli v znanju med učenci in dijaki, ki niso posledica njihovih različnih sposobnosti in prizadevnosti, temveč izvirajo iz neenakih materialnih pogojev za učenje, sposobnosti in možnostih njihovih staršev, da sodelujejo pri učenju. SVIZ se zato sprašuje, kdaj, kako in v kakšni meri bo mogoče odpraviti vrzeli v znanju učencev in dijakov, če se ti dlje ne bodo vrnili v šole. Še zlasti so ta vprašanja v ospredju ob upoštevanju dejstva, da MIZŠ ter Zavod za šolstvo nista pripravila ustreznih organizacijskih navodil in strokovnega gradiva za učinkovito izvajanje pouka na daljavo. Ponavlja se spomladanska zgodba, ko so bila vodstva vrtcev in šol, učiteljstvo in vsi drugi zaposleni v vzgoji in izobraževanju prepuščeni sebi in svoji iznajdljivosti. Prav zmožnost hitrega prilagajanja, visoka stopnja strokovne usposobljenosti in občutek odgovornosti učiteljstva, svetovalnih delavcev, knjižničarjev in vseh drugih zaposlenih sicer zmanjšujejo negativne učinke izobraževanja na daljavo in nekonsistentnih odločitev šolskih oblasti. Po prepričanju sindikata bi se danes soočali z mnogo manj težavami, če bi vlada in šolska oblast v iskanje najustreznejših rešitev vključili učitelje praktike in njihove organizacije, zato sindikat pričakuje pojasnilo, kdaj bodo učitelji praktiki končno vključeni v priprave ukrepov in prilagoditve vzgojno-izobraževalnih procesov. Vlado RS in MIZŠ SVIZ tudi sprašuje, ali imata pripravljen pedagoški in organizacijski načrt, kako se bodo negativni učinki pouka na daljavo za učence in dijake v prihodnje odpravljali in koliko sredstev bo vloženih v te aktivnosti.

Po informacijah, ki jih SVIZ prejema s terena, ne držijo trditve MIZŠ, da so vsem učencem, dijakom in učiteljem, ki potrebujejo računalniško opremo in ustrezne dostope do spleta za namen pouka na daljavo, to tudi zagotovili. SVIZ sprašuje, kaj bo ministrstvo storilo, da bo nevtraliziralo poglabljanje razlik, ki pri izobraževanju na daljavo nastaja zaradi neenakih pogojev za učenje. Kdaj bodo vsem strokovnim delavkam in delavcem, učenkam, učencem ter dijakom in dijakinjam zagotovljeni ustrezni tehnični pogoji, da se bodo lahko vključili v pouk na daljavo? Prav tako na mnogih šolah za vse zaposlene, ki izvajajo pouk na daljavo, niso zagotovljeni ustrezni prostorski pogoji, tj. takšni, da se zaposleni ne bi med seboj motili v kabinetih ali povečevali možnosti prenosa okužbe. Čeprav se že od pomladi ve, da bi bilo treba izdelati vsaj osnovne prilagoditve učnih načrtov in didaktične metode pri posameznih predmetih, ki se na okolje pouka na daljavo zelo različno odzivajo, učitelji še zdaj nimajo strokovnih priporočil oziroma navodil za izvajanje pouka na daljavo. Jasno je, da zgolj iznajdljivost in velika prizadevnost učiteljstva za to, da bi bil pouk na daljavo kakovosten, ne bosta več dovolj, če MIZŠ in Zavod za šolstvo (ZRSŠ) ponovno ne bosta opravila svojega dela naloge. Ministrico dr. Simono Kustec SVIZ sprašuje, kdaj bo zagotovila strokovno gradivo, ki je nujno potrebno za resno in kakovostno izvajanje pouka na daljavo. Obenem sindikat opozarja MIZŠ in ZRSŠ, da še vedno nista pripravila niti ustreznih protokolov in prilagoditev pravil, ki bi zagotavljala verodostojno in pravično vrednotenje in ocenjevanje znanja na daljavo. Kdaj oziroma ali sploh bodo šole in učiteljstvo ta navodila prejeli?

Pozivi k ponovnemu razmisleku o njihovem zaprtju prihajajo tudi z glasbenih šol, saj se učenci zaradi prehoda na pouk na daljavo iz programov izpisujejo. Večji del pouka v glasbenih šolah poteka individualno, kar izrazito znižuje stopnje tveganja za prenos okužbe, zato splošno zaprtje ni upravičeno. SVIZ Vlado RS in MIZŠ poziva, naj pouk v glasbenih šolah organizira sorazmerno z ukrepi v osnovnih šolah do vključno 5. razreda.

Članice in člani GO SVIZ so na seji razpravljali tudi o splošnem položaju socialnih partnerjev v trenutnem položaju in odnosa Vlade RS do socialnega dialoga. SVIZ obsoja, da Vlada RS vse bolj sistematično omejuje in zavrača socialni dialog. Na področju kulture minister Vasko Simoniti zavrača kakršnekoli pogovore s predstavniki zaposlenih, ignorira vse pozive k iskanju rešitev in reprezentativnih sindikatov očitno sploh ne priznava za partnerje pri reševanju skrajno zahtevnega položaja kulture in kulturnikov. V vzgoji in izobraževanju tudi po pol leta prizadevanj, da bi se dogovorili o ustreznih pogojih dela v vrtcih in šolah v posebnih okoliščinah epidemije, še vedno nismo sedli za mizo. Na državni ravni pa je prezir Vlade RS do socialnega dialoga dosegel vrhunec pred dnevi, ko je vlada mimo Ekonomsko-socialnega sveta, mimo kakršnegakoli posvetovanja s sindikalnimi centralami, ne da bi se trudila ohraniti vsaj videz, da pristaja na dialog, v Državni zbor vložila Zakon o demografskem skladu.

SVIZ v celoti podpira stališče predsedstva Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), da so za socialni dialog nujni enakopravnost in medsebojno spoštovanje socialnih partnerjev, predvidljivost pogajalskega procesa in spoštovanje dogovorjenega.

Neustreznemu odnosu do socialnih partnerjev smo priča tudi v postopkih sprejemanja petega protikoronskega paketa ukrepov, kjer je vladajoča koalicija v Državnem zboru zavrnila zahtevo SVIZ, da se vanj vnese zagotovilo o nujno potrebnem dodatnem financiranju vzgoje in izobraževanja, ki bi se namenilo za obvladovanje posledic epidemije covid-19, za dodatne začasne zaposlitve tehničnega in strokovnega osebja, za zagotavljanje varnosti vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa, za potrebne tehnične in organizacijske prilagoditve, za zmanjševanje primanjkljajev za del učencev in dijakov, ki imajo pri izobraževanju na daljavo slabše pogoje za učenje. Zavrnjeni so bili še nekateri drugi predlogi sindikata, vsi usmerjeni k stabilnemu in čim kakovostnejšem delovanju vzgojno-izobraževalnega sistema. S tem Vlada RS in vladajoča koalicija potrjujeta nerazumevanje, kako bistvenega pomena za čim normalnejše delovanje celotne družbe, ne le gospodarstva, je ustvarjanje takšnih pogojev, da šole in vrtci ostanejo na varen način čim dlje odprti. SVIZ po sklepu današnje seje Glavnega odbora od Vlade RS zahteva, da za obvladovanje epidemije ter zagotavljanje stabilnega in kakovostnega vzgojno-izobraževalnega procesa v proračunih za leti 2021 in 2022 nameni dodatna namenska sredstva v višini 90 milijonov evrov letno (za osebno varovalno opremo in razkužila, tehnične prilagoditve, plačilo dodatnih prevozov za učence in dijake, za dodatne začasne zaposlitve administrativno-tehničnega in strokovnega osebja).

X X X X X

Sandi Modrijan, 
tiskovni predstavnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije