GZS zavestno spregleduje kakovost slovenskega javnega izobraževalnega sistema

sporočilo za medije!

GZS ZAVESTNO SPREGLEDUJE KAKOVOST SLOVENSKEGA JAVNEGA IZOBRAŽEVALNEGA SISTEMA
 

Hkrati zavestno skuša odvrniti pozornost delavcev v zasebnem sektorju, ker se boji njihovih upravičenih zahtev po zvišanju plač.
 

Ljubljana, 7. februarja 2018 – Propagandni letak GZS Plačne zahteve v javnem sektorju v luči kakovosti storitev za državljane Gospodarski zbornici Slovenije ne more biti v čast, ker je izrazito pristranski in manipulativen. Zdi se, da ambicije po objektivnosti ni imel niti v izhodišču in je njegov glavni cilj demonizacija javnega sektorja. Dobički podjetij so lani dramatično poskočili, delavci in delavke v zasebnem sektorju pa začenjajo zahtevati svoj delež pri uspehih in eden od načinov, kako jih zmesti pri tem in jih odvrniti od namere, da zahtevajo del dobičkov zase, je, da se jih poskuša naščuvati proti javnemu sektorju, ki da je kriv za njihove nizke plače. Če bo ta načrt uspel, bodo delodajalci lahko obdržali dobičke zase.

Manipulacija z izbranimi podatki za področje šolstva je očitna, slika, ki jo prikazujejo podatki GZS, pa nasprotna dejstvom. GZS uporablja izključno tiste podatke, ki naj bi izobraževanje pokazali v negativni luči, čeprav je očitno, da na GZS poznajo cele serije izrazito pozitivnih podatkov, ki so dostopni iz publikacij OECD. Javno izobraževanje v Sloveniji, ki je nujno potrebni temelj uspešnega gospodarstva, je prikazano kot nekakovostno, neučinkovito in finančno požrešno. Po podatkih istega OECD (iz aktualne publikacije Education at the Glance) se je delež sredstev V Sloveniji za izobraževanje v BDP od leta 2005 do leta 2014 znižal s 5,3 % na 4,6 %. Povprečje držav OECD se je ohranilo na 5,2 %. Delež javnih sredstev v Sloveniji je v istem obdobju za izobraževanje s povprečja OECD, ki je bilo leta 2005 11,6 odstotka (v Sloveniji 11,5 %) padel na 8,7 %, medtem ko je povprečje držav OECD ostalo praktično nespremenjeno (11,3 %).

Na drugi strani OECD-jeva ugledna evalvacija znanja PISA kaže, da so slovenski učenci v vseh treh preverjanjih ključnih znanj (matematiki, naravoslovju in bralni pismenosti) nad povprečjem držav OECD ter da znanje slovenskih učencev v fiziki presegata le dve evropski državi. In še bi lahko naštevali. Res je, da je število kontaktnih ur učiteljic in učiteljev nekaj nižje od povprečja, a so rezultati šolarjev tudi zaradi tega višji, podobno kot na Finskem, kjer imajo učitelji zelo primerljivo število ur učne obveznosti. OECD tudi ugotavlja, da so plače zaposlenih izobraževalcev in izobraževalk na vseh ravneh pod povprečjem držav OECD. In kot je v obsežni in izčrpni študiji ugotovil tudi Ekonomski inštitut pri pravni fakulteti, je Slovenija med evropskimi državami, ki najbolj učinkovito uporabljajo finančna sredstva.

Znak česa naj bi bil podatek iz letaka GZS, da šolarji ne hodijo radi v šolo, pa nam ni povsem jasno. Je pa ob dejstvu, da je učenje napor ter da slovenski šolarji in šolarke dosegajo boljše rezultate od večine svojih vrstnikov, pričakovati od njih še, da bi tudi uživali ob tem, ne bilo ravno realno. Za konec bi tudi SVIZ želel nekaj predlagati gospodarstvenikom – bilo bi mnogo koristneje, da bi GZS priporočil podjetjem naj, ob izjemnem povečanju dobičkov, delavce in delavke plačajo bolje in pošteno, da bodo radi hodili na delo, ne pa da demonizira področje izobraževanje, ki je zaradi njegove dokazane kakovosti ena od redkih prednosti, ki jo ima Slovenija pred drugimi državami.