Hvala lepa!
Na dan splošne stavke v vzgoji in izobraževanju 9. marca letos je bil na spletnem portalu Dnevnik.si objavljen prispevek 'Hvala lepa za take učitelje' avtorice Tatjane Tanackovič, ki je obenem tudi odgovorna urednica časnika Nedeljski dnevnik (ND), kjer je bil taisti članek z malenkost drugačnim naslovom (Hvala za take učitelje) objavljen nekaj dni kasneje. Iz SVIZ smo na odgovorna urednika obeh medijev, portala Dnevnik.si in časnika Nedeljski dnevnik, skladno z zakonom o medijih naslovili poziv k objavi odgovora na članka. Medtem ko se je odgovorna urednica ND na naš poziv k objavi popravka oziroma odgovora odzvala v zakonsko določenem roku – čeprav je zavrnila našo prošnjo za objavo odgovora –, s strani urednika Dnevnik.si nismo prejeli nikakršnega odziva (čeprav Zakon o medijih določa, da mora »odgovorni urednik medija prizadetega v roku 24 ur po prejemu popravka obvestiti, v kateri številki oziroma oddaji bo objavljen zahtevani popravek, oziroma, da zavrača objavo. V primeru, da odgovorni urednik zavrne objavo popravka, mora svojo odločitev pisno obrazložiti. V svoji obrazložitvi mora jasno in nedvoumno navesti, katere navedbe v popravku so razlog za zavrnitev objave«).
Naš odziv na objavo oz. objavi 'Hvala (lepa) za take učitelje', ki ga v Nedeljskem dnevniku niso želeli objaviti, iz uredništva Dnevnik.si pa se nam niso niti odzvali na zahtevek, objavljamo v nadaljevanju.
Odgovor na prispevek »Hvala lepa za take učitelje« (Dnevnik, https://www.dnevnik.si/1042984782, 9. marec 2022)
V prispevku »Hvala lepa za take učitelje« avtorice Tatjane Tanackovič so navedene zavajajoče trditve, osebno mnenje, posplošeno na veliko večino učiteljstva, in napačne informacije, zato SVIZ poziva urednika časnikov Dnevnik in Dnevnik.si, da skladno z določbami Zakona o medijih objavi odgovor v obliki spodnjega besedila.
Hvala lepa za take učitelje
Prebiranja komentarja z zgornjim naslovom sem se lotil po tem, ko smo na dan splošne stavke v vzgoji in izobraževanju na sindikat začeli prejemati ogorčene reakcije učiteljic in učiteljev. Prepričan sem bil, da kolegice in kolegi z razburjenjem pretiravajo. Žal sem spoznal, da niso. Zgroženost nad zapisanim je upravičena.
Novinarka, avtorica zapisa Tatjana Tanackovič v njem trdi, da je velika večina učiteljic in učiteljev – verjetno vseh tistih 37.248, ki so glasovali za stavko – v času epidemije in izobraževanja na daljavo hodila po nakupih ter na rekreacijo v času, ko bi morali izvajati pouk na daljavo. Da so se varno skrili za računalniki v svojih domovih ali vikendih. Skozi retorična (samo)vprašanja je izrečena skrajno negativna ocena slovenskemu učiteljstvu brez primere: leni, brezbrižni, pohlepni. Res destruktivno.
A ocena ne temelji na dejstvih, ampak na fikciji. Dejstva so nasprotna zapisanim subjektivnim trditvam in jih lahko preko številnih sporočil za javnost, javnih nastopov, dopisov Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Vladi RS in Državnemu zboru enega za drugim ovržemo. Sprašujem se, kje je bila avtorica komentarja, ko smo javno kritizirali oblast, da šole zapira prej kot trgovine in gostilne? Da jih drži zaprte dlje kot ostale države. Zakaj avtorica zapisa podtika, da je učiteljstvo v času izobraževanja na daljavo prejemalo dodatke, če ve, da to ni res? Čemu služi zapis o varnem skrivanju učiteljev za računalniki v njihovih domovih ali vikendih?! Kje je bila novinarka, ko smo javno, pogosto opozarjali, da bo izobraževanje na daljavo pustilo negativne posledice na znanju učenk in učencev in bodo te najgloblje pri tistih, ki izhajajo iz socialno deprivilegiranih ali nefunkcionalnih družin, tistih s slabšimi pogoji za delo doma in tistih, katerih starši jim zaradi nižje izobrazbe težje pomagajo pri učenju? Kje je bila, ko smo javno pozivali šolske oblasti in poslance in poslanke v Državnem zboru, da zagotovijo sredstva za dodatne programe, s katerimi bi lahko pravočasno nevtralizirali primanjkljaje, ki so nastali v času izobraževanja na daljavo, za katerega smo od začetka izpostavljali, da ne more doseči kakovosti pouka v šolah?
Dopuščam možnost, da ima novinarka iz časa šolanja na daljavo slabo osebno izkušnjo, a trditi, da zapisano v njenem komentarju drži za veliko večino slovenskih učiteljic in učiteljev, z redkimi izjemami, je zgolj pritlehno natolcevanje, ki ni z ničemer utemeljeno in je kot tako skrajno žaljivo za učiteljstvo.
Branimir Štrukelj,
glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije