Iskanje rešitev za položaj pedagogov v CUDV-jih
V ponedeljek, 20. junija 2022, se je v prostorih sindikata odvil sestanek vodstva SVIZ in direktorjev Centrov za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV), ki so se jim pridružili tudi pedagoški vodje s teh zavodov, z državnim sekretarjem na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM) Simonom Maljevcem. SVIZ je kot pobudnik srečanja za vsebino predlagal izmenjavo informacij, mnenj in tudi dogovor o ureditvi specifike izvajalcev vzgojno-izobraževalnega programa v CUDV-jih. Položaj pedagogov v CUDV-jih je namreč neurejen, dosedanji način iskanja rešitev oziroma poskusi urejanja problematike s strani pristojnih ministrstev pa je situacijo zgolj dodatno zapletel. Nadaljnje urejanje poteka počasi, oblikovani pa so bili tudi predlogi za spremembo Posebnega programa VIZ, ki pa (še) niso bili sprejeti. Število zaposlenih, ki izpolnjujejo izobrazbene pogoje za izvajanje omenjenega programa, je še vedno majhno in (oz.) se še (vedno) zmanjšuje, kar vsekakor ni v korist otrokom in mladostnikom oziroma uporabnikom, kar bi moralo biti jedro prizadevanj vseh vpletenih.
Pred nadaljnjimi pogajanji o razrešitvi stavkovnih zahtev z Vlado RS ter nadaljevanjem pogovorov z ministrstvoma (MIZŠ in MDDSZEM) o urejanju položaja pedagogov smo ocenili za pomembno in potrebno, da na ustrezen način povzamemo dosedanje aktivnosti ter si izmenjamo poglede na prihodnje urejanje položaja pedagogov v zavodih oziroma s temi pričakovanji in zahtevami skupaj seznanimo odločevalcee. Gre zlasti za vprašanja ustreznega statusa pedagogov v CUDV-jih, njihovega pomanjkanja, ureditve prehodov pedagogov med dejavnostmi in nazivi tr problematiko strokovnega izpita, zahtevane izobrazbi, urejanja delovnega mesta in delovnih pogojev ter vrednotenja dela. V SVIZ ocenjujemo, da pomanjkanje strokovnega kadra (zlasti pedagoškega, defektologov, rehabilitacijskih pedagogov in drugih), ki se zaradi slabih plačnih in delovnih pogojev v vedno manjši meri odločajo za ta poklic, resno ogroža kakovost in prihodnost zavodov. V nadaljevanju so obsežneje navedene in opisane težave pedagogov in izvajanje vzgojno-izobraževalnega programa v CUDV-jih, na tem mestu pa dodajamo zgolj kratek povzetek oziroma rezultat včerajšnjega srečanja predstavnikov sindikata, CUDV-jev ter državnega sekretarja: sodelujoči s(m)o se strinjali o potrebi po oblikovanju posebne skupine, v kateri bi sodelovali direktorji CUDV in predstavniki zaposlenih – oboji najbolje poznajo težave in lahko predlagajo ustrezne rešitve – ter predstavniki obeh pristojnih ministrstev. Cilj je še pred poletnimi počitnicami izpeljati vsaj še eno srečanje, na katerem bi natančno ocenili trenutno stanje in evidentirali težave, da bi nato na kasnejših sestankih jeseni zanje poiskali najustreznejše rešitve. Želja je že do novega leta priti do dogovora o potrebnih ukrepih in jih čim prej začeti uveljavljati.
OPIS TEŽAV PEDAGOGOV in izvajanja VIZ programa V CUDV-jih
CUDV-ji že mnogo let izvajajo Posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Zaposleni, ki izvajajo ta program, pa niso opredeljeni kot strokovni delavci v VIZ oz. učitelji. Njihov položaj ni ustrezno urejen.
Zaradi svojega neenakopravnega položaja glede na ostale strokovne delavce in sodelavce v socialnem varstvu (in pedagogov v šolah) in nepriznavanja stroke kot takšne, smo si zadnja leta pedagogi želeli in si prizadevali, da se naš položaj v CUDV-ji uredi na način, da bo priznana stroka, ter delo, ki ga opravljamo v socialno varstvenem zavodu – in to je zgolj vzgojno izobraževalno delo po Posebnem programu – in ne, da bomo mašilo za pomanjkanje kadra v naših zavodih.
S pomanjkanjem defektologov oziroma specialnih in rehabilitacijskih pedagogov (SRP) se zadnja leta soočajo v vzgojno izobraževalnih zavodih za osebe s posebnimi potrebami, kar ta poklic postavlja med najbolj deficitarne poklice v državi.
Velik problem zadnjih deset in več let predstavlja še večje pomanjkanje pedagoškega kadra v CUDV-jih. Glede na zbrane podatke je neustreznega kadra veliko več kot ustreznega, kader v zavode ne prihaja, zadnja leta pa tudi vedno več bolj odhaja, saj so razmere za pedagoge v CUDV-jih preveč neurejene in neizenačene s kolegi iz OŠPP-jev. Brez ustreznega kadra pa se postavlja vprašanje, koliko časa bodo naši zavodi sploh še lahko izvajali dejavnost VIZ oziroma šolali otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju (in številnimi pridruženimi motnjami), ki pa imajo do tega pravico, prav tako imajo pravico do enake kakovosti ne glede na to, kateri zavod to izvaja.
Zaradi priznavanja stroke ter zagotavljanja pravic otrokom smo si prizadevali, da:
- se strokovni izpit opravlja iz področja za katerega so se pedagogi izobraževali in se glede na to tudi napreduje v ustrezne nazive
- opravljamo vzgojno izobraževalno delo glede na svoj opis del in nalog (in ne, da se s strokovnim – visoko izobraženim kadrom pokriva manko delavcev na enotah, oddelkih). To je pogojno sprejemljivo le v posebnih okoliščinah in izjemoma, ne pa, da se to bolj ali manj redno pričakuje ali celo organizira delo na ta način.
- je opravljeno število neposrednih ur upoštevano glede na Posebni program (22-urna obveza) z možnostjo povečanega števila ur za realizacijo programa po ZOFVI.
- je delovni čas od ponedeljka do petka dopoldan – tako kot v vseh OŠPP, kjer izvajajo Posebni program - poudarjamo, da izvajamo Posebni program/šolo znotraj socialno-varstvenega zavoda in da so tudi naši učenci upravičeni do prostega časa – v popoldanskem času se izvajajo obogatitvene dejavnosti, aktivnosti iz naslova socialne oskrbe in temu je namenjen drug kader v socialno varstvenih ustanovah - animatorji, varuhinje. Ločiti je potrebno med dvema programoma 1. program šole in 2. program socialne oskrbe, kjer zavod nadomešča družino, v kateri uporabnik zaradi svojih posebnih potreb ne more živeti
- je prisotnost na delovnem mestu praviloma 30 ur/teden, preostalih 10 ur je namenjenih pripravam na vzgojno-izobraževalno delo – ki se lahko opravlja tudi na domu, kar ureja na sistemski ravni zgolj KPVIZ.
- se vzgojno izobraževalno delo v vseh petih CUDV-jih organizira na čim bolj enak način in da ne prihaja več do razlik med posameznimi CUDV-ji (do sedaj so v nekaterih CUDV-jih pedagogi delali med vikendi, med prazniki, pokrivali so manko varuhov na enotah/oddelkih, za to delo je po opisu del in nalog zaposlen drug kader, nikakor pa visoko izobraženi učitelji za otroke s posebnimi potrebami
- ureditev plačila, ki ustreza izobrazbi, zahtevnim pogojem dela in plačilu drugih primerljivih delovnih mest v socialnem varstvu.
Menimo, da se bo šele z urejanjem bolj ali manj enakih pogojev za pedagoge le-ti v prihodnje odločili za zaposlovanje v CUDV-jih. Hkrati pa je menimo, da je ob pomanjkanju kadra potrebno zadržati zaposlene delavce, ki že veliko let za določen čas izvajajo VIZ program in se vsakoletno usposabljajo (npr. s kakšno prehodno ureditvijo z določitvijo posebnih pogojev v trenutku urejanja).
V zadnjem letu in pol so se izvedle sledeče aktivnosti, ki (še) niso rešile položaja:
Na podlagi novele ZOFVI-L je MIZŠ tudi za zaposlene pedagoge s pravilnikom uredil napredovanje v nazive v VIZ skupaj s prenosom iz delovnih mest socialnega varstva na DM strokovnih delavcev VIZ oz. učiteljev. Pri tem je določilo, da se ohranijo plače zaposlenim, tisti, ki nimajo zahtevane izobrazbe, pa jo morajo pridobiti v prehodnem obdobju.
CUDV-ji so prilagodili akte o sistemizaciji delovnih mest, nekateri so že zaposlili nove delavce na DM učitelja. Zbrali so tudi predloge za napredovanje v nazive v VIZ in jih poslali v mnenje MIZŠ.
Nato pa se je zataknilo, saj pravilnik očitno ni bil usklajen med MIZŠ in MDDSZ. Kljub temu, da omenjeni pravilnik velja, se v praksi ni izvajal, vloge na MIZŠ za napredovanja v nazive so zamrznjene, prezaposlitve na DM učitelja pa enako. Razlog je, po našem mnenju, predvsem finančne narave oz. politična nezmožnost ureditve financiranja med obema ministrstvoma.
Šele na predlog SVIZ s podporo drugih sindikatov na področju socialnega varstva je bilo v Dogovoru med Vlado RS in sindikati v zdravstvu in socialnem varstvu dogovorjeno, da se bo položaj izvajalcev VIZ programov v CUDV-jih uredil s strani obeh ministrstev v sodelovanju z reprezentativnima sindikatoma na področju na tem področju.
Od decembra dalje smo se sestali skupaj na vsega treh delavnih srečanjih, vselej na daljavo. Očitno pa je bilo, da ni zadostnega sodelovalnega odnosa med predstavniki ministrstev (termin enega srečanja je bil predstavljen kar 6 krat). Ob 'zamrznitvi' uveljavitve novega pravilnika in nezmožnost urejanja financiranja ob sistemski ureditvi, je bilo delovno dogovorjeno, da se pripravi ustrezne prilagoditve posebnega programa VIZ za CUDV-je, da se uredi poenostavljeno prehajanje zaposlenih pedagogov iz šol (Učitelji) v CUDV-je (delovna mesto iz socialnega varstva) in uredi nekoliko lažje pridobivanje strokovnega izpita na področju socialnega varstva za pedagoge v CUDV-jih. Nič od tega do danes še ni urejeno. Pripravljen je bil le predlog sprememb programa, a brez ustreznega sodelovanja praktikov in vodstev CUDV-jev.
Za naša opozorila, da so ključna ureditev delovnih pogojev, tako sistemsko (kot npr. delovno mesto, določitev z normativa ur dela z otroki, izvajanje programa po šolskem koledarju), kot tudi praktično, pa ni bilo ustreznega posluha. Težave v praksi se zgolj še kopičijo. Že sicer maloštevilni ustrezni pedagogi dodatno zapuščajo CUDV-je, otroci s posebnimi potrebami pa imajo še manj podpore s strani usposobljenih ter tudi izkušenih zaposlenih.
Po našem mnenju je potrebno nujno in hitro pristopiti k reševanju položaja pedagogov v CUDV-jih. In sicer tako, da se jim uredi pogoje dela, ki so čim bolj enaki pogojev dela v šolah (v smeri zgoraj navedenega). V luči lanskih sprememb osnovnih plač zgolj nekaterim zaposlenim v socialnem varstvu, pa je nujno potrebno dogovoriti tudi višje vrednotenje plačila pedagogov v CUDV-jih.