Ljubljana, 31. 1. 2024

Izobraževalna srečanja

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) smo z izobraževalnim seminarjem za sindikalne zaupnice in zaupnike v srednjih, višjih šolah in dijaških domovih 30. januarja 2024 v Ljubljani začeli niz štiriurnih srečanj, ki smo jih v sindikatu januarja, februarja in marca predvideli za vseh šest sindikalnih konferenc, ki so aktivne v Svizu.

 

V uvodu v prvo izobraževalno srečanje je skupno 90 navzočih sindikalnih zaupnic in zaupnikov nagovoril predsednik Sindikalne konference, srednjih, višjih šol in dijaških domov Miha Gartner, zatem pa jim je glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj predstavil aktualno dogajanje, pri tem pa izpostavil predvsem Dogovor o uskladitvi vrednosti plačnih razredov plačne lestvice in datumu izplačila regresa za letni dopust v letu 2024, spremembe in dopolnitve stavkovnega sporazuma z Vlado RS ter Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji.

 

Glavni tajnik Sviza je pred zaupnicami in zaupniki poudaril pomen trenutnega usklajevanja o oblikovanju novega plačnega sistema za javni sektor in odpravi plačnih nesorazmerij, ki poteka z Vlado RS. Opozoril je, da gre v trenutnih pogajanjih za prelomni trenutek za položaj javnega sektorja v naši državi – ne gre zgolj za dogovore o posameznih premikih po plačni lestvici, temveč za to, kakšen javni sektor bomo v prihodnosti imeli. Še enkrat več je ponovil, da smo v Sloveniji soočeni z resno krizo javnega izobraževanja, da se vrtci in šole že dlje soočajo z resnim pomanjkanjem zaposlenih, a oblast vztrajnim opozorilom ne prisluhne. Ob tem je izrazil prepričanje, da je mogoče pomanjkanje učiteljstva rešiti le z ustreznim ovrednotenjem pedagoškega dela (tabela_primerjava uvrstitev v plačne razrede), to pa predstavlja izhodišče za ureditev tudi druge pereče problematike, ki je prisotna v vzgojno-izobraževalnem vsakdanu. Navzoče je glavni tajnik seznanil še z dejavnostjo Partnerstva za kakovostno in pravično vzgojo in izobraževanje v Sloveniji, katerega del je tudi Sviz in v okviru katerega je civilna družba pred dnevi predstavila dokumente o izzivih šolskega prostora, na katerih naj bi temeljilo premišljeno oblikovanje nove družbene pogodbe o slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu.

Razmisleki, ki jih je več kot sto sodelujočih v Partnerstvu za kakovostno in pravično vzgojo in izobraževanje v Sloveniji oblikovalo v pogovorih s strokovnimi delavkami in delavci v različnih delih sistema vzgoje in izobraževanja, vodstvi šol in starši, vključujejo pa tudi ideje mladih, so objavljeni na spletni strani Sviza – klik. Lepo povabljeni k premišljenemu branju in razpravi.    

V povezavi z Dogovorom o vrednosti plačnih razredov in datumu izplačila regresa za letni dopust v letu 2024 je glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj v svoji predstavitvi zaupnicam in zaupnikom orisal potek pogajanj, ki so se med vladno in sindikalno pogajalsko skupino nadaljevala, zatem ko je Konfederacija sindikatov javnega sektorja od vladajoče koalicije tudi z grožnjo splošne stavke v javnem sektorju odločno zahtevala, naj iz Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2024 in 2025 umakne prepoved usklajevanja plač zaposlenih v javnem sektorju za leto 2024 z inflacijo. Pogajanja so se decembra lani uspešno sklenila s parafiranjem dogovora, v skladu s katerim se bo vrednost plačnih razredov s 1. 6. 2024 (pri plači za mesec junij) zvišala za 80 odstotkov ugotovljene inflacije (v obdobju od decembra 2022 do decembra 2023 je znašala inflacija 4,2 %), kar pomeni zvišanje za 3,36 odstotka. Regres za letni dopust bo v višini minimalne plače izplačan najpozneje do 14. 3. 2024. Sindikati javnega sektorja so v dogovoru pristali na vladno zahtevo o zamiku začetka izvajanja novega plačnega sistema s 1. 1. 2024 na poznejši datum, ki ga bodo v novem plačnem zakonu soglasno določili Vlada RS in reprezentativni sindikati. Sindikati so se obvezali, da do 13. 9. 2024 »ne bodo sprožili nobenih stavkovnih aktivnosti v zvezi z vsebino tega dogovora«, pri čemer pa ta zaveza ne bo veljala, »če bi se vlada s katero koli skupino javnih uslužbencev ali funkcionarjev dogovorila, da se jim plače zvišajo pred 13. 9. 2024.« To pomeni, da vlada pred navedenim datumom ne sme zvišati plače niti sodnikom niti komur koli drugemu, saj bi sicer stavkovni mir prenehal veljati.

 

V nadaljevanju je glavni tajnik pojasnil podrobnosti sprememb in dopolnitev stavkovnega sporazuma k sporazumu iz lanskega marca, s katerim je Sviz takrat zamrznili splošno stavko v vzgoji in izobraževanju, z njim pa mu je med drugim uspelo zagotoviti premik orientacijskih delovnih mest Učitelj in Docent z doktoratom znanosti. Pojasnil je, da se je sindikat, zatem ko smo vlada in sindikati sklenili dogovor o uskladitvi plač zaposlenih v javnem sektorju z inflacijo v letošnjem letu, ob zavezi vlade, da pred 13. septembrom 2024 ne bo zvišala plače nobeni od skupin v javnem sektorju, znašel pred zahtevno izbiro, in sicer: ali (1) naj vztraja pri obstoječem stavkovnem sporazumu, zahteva ločena pogajanja (tudi z neizbežnimi stavkami), v pogajanjih pa poskuša izničiti nesprejemljiv septembrski predlog vlade (razvrednotenje strokovnih nazivov) in drugo omenjeno) ali (2) pristane na zamik datumov v stavkovnem sporazumu, v zameno pa skuša uveljaviti vsebinske izboljšave obstoječega stavkovnega sporazuma. Povzel je, da so članice in člani glavnega stavkovnega odbora Sviza na svoji zadnji seji, ki je bila izpeljana 18. januarja 2024, presodili, da so tveganja, če bi sindikat vztrajal pri obstoječem stavkovnem sporazumu, znatna (nepredvidljivost poteka in doseženega v pogajanjih, vpliv zahtev drugih sindikatov, ki bi zahtevali enako in zahteve podkrepili z valom stavk, makroekonomske razmere, ki se slabšajo pri nas in v svetu), in zato odločili, da Sviz predlagane spremembe in dopolnitve stavkovnega sporazuma potrdi. Sindikalnim zaupnicam in zaupnikom je glavni tajnik podrobneje predstavil bistvene vsebinske izboljšave, ki jih je Sviz uveljavil v spremenjenem stavkovnem sporazumu.

V sklepnem delu svoje predstavitve je glavni tajnik izpostavil še, da je bila ena od zahtev, ki jih je sindikat ob pogajanjih za spremembo stavkovnega sporazuma naslovil na Vlado RS, tudi, da se uredi plačilo za vzgojno-izobraževalno delo ali spremstvo otrok, učencev, mladostnikov oziroma dijakov v vrtcih, v osnovnih, glasbenih in srednjih šolah izven kraja sedeža zavoda, ki traja več kot dva dneva. To plačilo več let ni bilo ustrezno pravno urejeno, med zavodih in zaposlenimi pa so posledično obstajale pri tem pomembne razlike. S spremembo Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (KPVIZ) smo dogovorili, da zaposlenim pri omenjenih večdnevnih dejavnostih za vsak dan pripada plačilo, ki se določi v višini 2,5-kratnika dnevnice za službena potovanja, ki trajajo več kot 12 ur. To trenutno znaša 64,48 evra bruto (dnevnica 25,79 EUR x 2,5). Hkrati s predstavljenim plačilom večdnevnega vzgojno-izobraževalnega dela ali spremstva smo z aneksom h KPVIZ dogovorili še izjemo od dnevnega in tedenskega počitka na način, da se ga mora zagotoviti v polnem obsegu v daljšem časovnem obdobju. V pogajanjih smo se uskladili tudi o tem, da se v KPVIZ enotno in natančneje uredi razporeditev delovnega časa in delovnih obveznosti visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, izvajanje pravice visokošolskih učiteljev do sobotnega leta ter kritje materialnih stroškov za osnovno raziskovalno in umetniško ter strokovno delo visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev.

 

V razpravi so tudi sindikalni zaupnice in zaupniki opozorili na pereče pomanjkanje kadra v srednjih šolah, na to, da številni zaposleni zaradi slabega plačila in zahtevnih delovnih pogojev odhajajo iz javnega vzgojno-izobraževalnega sistema, in izrazili skrb, da stanje v nekaterih šolah z novim šolskim letom ne bo več vzdržno. Izpostavili so tudi dvom glede nadaljnjega poteka pogajanj z vlado in pomisleke, da bo dogovorjeno mogoče realizirati. Kot so poudarili, je namreč za zaposlene v šolstvu nujno, da se vrednotenje dela izboljša takoj, sicer bodo še naprej odhajali na bolje plačana delovna mesta zunaj javnega sektorja. Prav tako so spomnili na problematiko zaposlenih v plačni skupini J, podčrtali pa še zaskrbljujoče dejstvo, da znanje kot vrednota ni več v ospredju zdajšnje družbe.

  

Po odmoru se je izobraževalni seminar za sindikalne zaupnice in zaupnike v srednjih, višjih šolah in dijaških domovih nadaljeval s predstavitvijo bistvenih sprememb Zakona o delovnih razmerjih ter Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, o katerih je spregovorila strokovna sodelavka za pravne zadeve Samra Praprotnik Kos. V okviru predstavitve novele D Zakona o delovnih razmerjih je izpostavila bistvene pridobljene pravice, kot so zaščita sindikalnega zaupnika, pravna varnost v primeru opozorila pred odpovedjo in daljše obdobje za prenos neizrabljenega letnega dopusta, omenila pa še nekatere druge, in sicer: oskrbovalski dopust, pravice za žrtve družinskega nasilja, pravico do odklopa, možnosti delavca, da predlaga delo za krajši delovni čas zaradi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja; opravljanje dela na domu; spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi zaradi izboljšanja zaposlitve ali pogojev dela.

 

V zadnjem delu seminarja je strokovna sodelavka za pravne zadeve Samra Praprotnik Kos namenila pozornost še evidentiranju delovnega časa in predstavila, kar glede tega določajo zakoni in kolektivne pogodbe. Spregovorila je o tem, kaj je delovni čas, kaj vanj šteje, kaj se dnevno beleži, kaj je namen beleženja delovnega časa, dodala je še informacije o načrtovanju delovnega časa, predstavitev pa je sklenila z obveznostmi obveščanja in vlogo sindikata pri tem. Med vprašanji o delovnem času so sindikalni zaupnice in zaupniki izpostavili problematiko organiziranja delovnega časa z vidika ravnatelja, spomnili na specifike pedagoškega dela, na zelo različne obsege dela oziroma obremenitve posameznih zaposlenih. Opozorili so, da evidenca delovnega časa, kot je predvidena, v šolski praksi marsikdaj ne deluje, izpostavili izzive in nekatere neživljenjske rešitve, ki v šolski prostor vnašajo nemir.

Februarja in marca se bodo srečanja sindikalnih zaupnikov in zaupnic nadaljevala po naslednjem razporedu: seminar za predšolsko vzgojo bo organiziran 1. februarja 2024, za osnovne in glasbene šole ter zavode za izobraževanje odraslih 12. februarja 2024, za kulturne organizacije 15. februarja 2024, za visoko šolstvo in znanost 27. februarja 2024 ter za osnovne šole in zavode za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami 5. marca 2024.