Izobraževalni seminar za srednješolske zaupnike
Z izobraževalnim seminarjem za sindikalne zaupnice in zaupnike SVIZ v srednjih, višjih šolah in dijaških domovih se je te dni, 10. in 11. aprila, nadaljeval spomladanski niz SVIZ-ovih seminarjev. V Zrečah je aktualnim informacijam s pogajanj, o zadnjih spremembah zakonodaje, načrtovanim prihodnjim aktivnostim ter predavanjem o številnih zanimivih temah prisluhnilo več kot 110 sindikalnih zaupnic in zaupnikov.
Uvodoma je predsednik sindikalne konference (SK) Jože Brezavšček v nekaj točkah predstavil najpomembnejše teme, pomembne za članstvo v srednjih šolah. Pretekli petek so bili objavljeni podatki o stanju vpisa devetošolcev v programe srednješolskega izobraževanja. Podatke bo treba še natančneje preučiti ter videti, kaj pomenijo za posamezne šole. Predsednik SK je nato omenil zakon o vajeništvu, ki je bil sprejet nedavno in poskusno uvaja izobraževanje po tem principu, zaenkrat za štiri poklice (mizar, kamnosek, gastronom hotelir, oblikovalec kovin – orodjar), hkrati pa še vedno ostaja kar nekaj dilem glede izvedbe zakona oziroma tega izobraževanja v praksi (koliko učnih mest bo na voljo, ali gre za enak izobrazbeni standard (vajenci : redno vpisani), da ne bo prihajalo do izkoriščanja delovne sile …). Zbranim je predstavil tudi informacije glede predlaganih sprememb zakonodaje (ureditev ponavljanja, fiktivnih vpisov, izključitve dijakov …) , urejanju delovnega časa strokovnih delavcev ter vrednotenju dela učitelja razrednika oziroma uvedbi novega delovnega mesta. Specifika srednjih šol so tudi presežki (strokovnih) delavcev (odpuščanja) in plačevanje po principu glavarine, kar prinaša številne težave.
Prav nedavnim so bile objavljene tudi zahteve (npr. Veterinarske zbornice, Obrtne zbornice, Zbornice zdravstvene nege) po zmanjšanju vpisa v nekatere srednješolske programe (npr. predlaga se zmanjšanje vpisa v določene programe (veterinarski tehnik, frizer, zdravstvena nega) in povečanje v nekatere druge (strojni tehnik in strojni mehanik)).
Glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj je nadaljeval z razmišljanjem o položaju sindikatov in vlogi, ki jo imajo le-ti v družbi. SVIZ kot močan, številčen sindikat, ki v času krize ni izgubljal članstva, je zato pomemben sogovornik in vpliven partner, ki ga ni mogoče zaobiti. Posebna zgodba so pogajanja med sindikati javnega sektorja in vlado, kjer na sindikalni strani sodeluje preko štirideset sindikatov, nekateri s svojimi zelo specifičnimi in ozkimi interesi.
Glavni tajnik je omenil še konec lanskega leta zaključena pogajanja z vlado o odpravi še veljavnih varčevalnih ukrepov. V dogovoru je opredeljeno tudi odpravljanje anomalij v plačnem sistemu, kot rok za sklenitev tega dogovora pa je določen 1. maj letos. Predstavljeni so bili še aktualno stanje v pogajanjih ter predlogi sindikalne strani in vladni protipredlogi. SVIZ bo napore v prihodnjih mesecih usmeril v zviševanje plač v vzgoji in izobraževanju (ter raziskovanju in kulturi), ob izmenjavi stališč med zaupniki in glavnim tajnikom pa je bilo v razpravi slišati tudi besedi protest in stavka.
Strokovna sodelavka GO SVIZ za pravne zadeve Nadja Götz je zatem natančno predstavila posamezne ukrepe na področju stroškov dela in druge ukrepe v javnem sektorju za leto 2017: regres za letni dopust za leto 2017; redno delovno uspešnost, ki se v letih 2017 in 2018 ne izplačuje, ter delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, ki je v letih 2017 in 2018 omejena; premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence; napredovanje javnih uslužbencev v letih 2017 in 2018; omejitev števila dne letnega dopusta; omejitev sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb; prenehanje pogodbe o zaposlitvi v letu 2017; višino odpravnine. Prikazala je tudi problematiko in dinamiko odprave anomalij v sistemu plač javnega sektorja – rok za sklenitev dogovora, vsebino dogovora, razpon odprave in sredstva, ki so predvidena za odpravo anomalij v vseh plačnih skupinah. Za sindikalne zaupnice in zaupnike je bila dobrodošla informacija, kdaj bodo višje plače skladno z odpravo anomalij dejansko izplačane in po kakšnem postopku ter kaj bi se zgodilo, če pogoji za izplačilo morda ne bi bili zagotovljeni v dogovorjenih rokih. Strokovna sodelavka SVIZ je spregovorila tudi o drugih varovalkah, ki so opredeljene v dogovoru z Vlado RS, če ta ne bi udejanjila domenjenega in bi poskušala obiti soglasje s podpisniki dogovora.
Glede nadaljnje odprave še preostalih varčevalnih ukrepov sta se vladna in sindikalna stran strinjali, da v letu 2018 vlada in reprezentativni sindikati pričnejo pogajanja o preostalih ukrepih na področju stroškov dela v javnem sektorju, ki niso predmet konec lanskega leta sklenjenega dogovora in so se uveljavili s sprejetjem ZUJF in aneksov h kolektivnim pogodbam v letu 2012.
V popoldanskem delu sta zbranim aktivnosti ministrstva ter najpomembnejše novosti na področju (srednjega) šolstva predstavili državna sekretarka MIZŠ dr. Andreja Barle Lakota in dr. Slavica Černoša, vodja sektorja za srednje šolstvo. Sekretarka je v uvodu spregovorila o oblikovanju mreže šol, čemur so sledila vprašanja zaupnikov.
Kolegica iz ekonomske gimnazije je državno sekretarko povprašala o ohranitvi stabilne mreže šol, zaupnico iz srednje zdravstvene šole pa je zanimal položaj teh šol oziroma morebitne spremembe poklicnega standarda.
V imenu vzgojiteljev v dijaških domovih je vprašanje glede uvrstitve omenjenih v plačnem sistemu zastavil sindikalni zaupnik.
Nadalje, zaupnico SVIZ so zanimale naslednje teme: regres za prehrano, pravna odgovornost, pogoji za napredovanje in delovni čas. Državna sekretarka je podala pojasnila o izpostavljenem.
Podrobneje je nato državna sekretarka spregovorila o zakonu o vajeništvu, ki se bo kmalu začel uveljavljati.
Sindikalni zaupnik iz Srednje zdravstvene šole iz Murske Sobote je sekretarko poprosil za nekaj dodatnih razlag in pojasnil o prihodnosti teh šol.
Ob koncu srečanja s sindikalnimi zaupnicami in zaupniki iz srednjih in višjih šol ter dijaških domov je dr. Andreja Barle Lakota predstavila še prenovo gimnazijskega programa ter nekatere zadnje zakonske spremembe ter posamezne glavne podrobnosti (Zakon o poklicnem izobraževanju, o gimnazijah, ZOFVI)
Za zaključek prvega dne seminarja je Maja Prebil iz Odvetniške družbe Potočnik in Prebil spregovorila o odgovornosti strokovnih delavcev in delavk in predstavila vrste pravno formalne odgovornosti strokovnih delavcev (v razmerju do delodajalca – odškodninska; v razmerju do tretjih oseb/staršev/otrok – odškodninska, kazenska odgovornost).
Ob določbah zakonodaje na tem področju je s sindikalnimi zaupnicami in zaupniki razpravljala o konkretnih primerih iz prakse v srednjih šolah in dijaških domov, pri tem pa natančneje orisala deliktno sposobnost mladoletnika, tj. odgovornost za škodo, ki jo povzroči mladoletnik, in »dolžno nadzorstvo« šol ali drugih varstveno-vzgojnih ali izobraževalnih ustanov.
V svoji predstavitvi je Maja Prebil spregovorila tudi o odgovornosti strokovnih delavcev do tretjih oseb, krivdni odgovornosti šole, objektivni odgovornosti, solidarni odgovornosti in razbremenitvi odgovornosti za škodo. Predstavila je še odgovornost strokovnega delavca v razmerju do ravnatelja, odškodninsko odgovornost strokovnega delavca, poslovno odškodninsko odgovornost, kazensko odgovornost ter nekatere druge značilne primere.
Drugi dan izobraževalnega seminarja se je pričel s predavanjem Doroteje Lešnik Mugnaioni o tem, kaj je mobing in kaj ni. Spregovorila je o tem, kaj je konflikt in kaj mobing – oba pojava sta zelo povezana, a se kljub temu razlikujeta v dinamiki, vzrokih, vlogi in odgovornosti vpletenih, posledicah. Zato je razlika med njima tudi v načinih reševanja in ukrepanja. Predavateljica je opisala dinamiko konflikta, tri ravni v njem, spregovorila o opredelitvah nasilja na delovnem mestu ter predstavila pravne opredelitve nasilja in mobinga. V nadaljevanju je predstavila (negativne) vplive, ki jih ima mobing na posameznika oziroma njegovo življenje, ter v zaključku svojega predavanja predstavila še možne ukrepe za preprečevanje mobinga in korake ukrepanja ob njegovem pojavu ter druge oblike pomoči žrtvam. Predstavitev Doroteje Lešnik Mugnaioni, v kateri sindikalni zaupniki in ostali zainteresirani lahko najdejo kar nekaj informacij o nasilju in mobingu ter napotkov, kako se soočati z njima, je objavljena tukaj.
Sledila je predstavitev strokovne sodelavke sindikata za pravne zadeve Nadje Götz o problematiki ureditve delovnega časa učiteljev (predstavitev stališč SVIZ). Podlaga za to, da se je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport lotilo urejanja tega vprašanja, je revizijsko poročilo Računskega sodišča: Delovna obveznost učiteljev v osnovnih šolah (20. januar 2016). Vlada je decembra lani sprejela izhodišča za pogajanja s sindikati za ustrezno spremembo in dopolnitev KP VIZ, SVIZ pa je marca letos prejel predlog ministrstva za ureditev tega vprašanja. SVIZ zagovarja stališče, da je urejanje različnih vidikov delovnega časa (poleg urejanja plač in drugih prejemkov) eno najbolj tradicionalnih vsebin normativne pristojnosti socialnih partnerjev, zato je to treba urediti v kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Delovni čas učiteljev je po mnenju sindikata treba urediti enotno in istočasno za osnovne, srednje in višje šole.
Podrobna predstavitev predlogov sindikata je med prisotnimi sprožila številne dileme, vprašanja in izmenjavo specifik, kar so sindikalni zaupniki izmenjali ter izpostavili v aktivni razpravi med seboj in s strokovno službo SVIZ-a.
Izobraževalni seminar se je zaključil s sestankom zbora Sindikalne konference srednjih, višjih šol in dijaških domov.
Sindikalni zaupnice in zaupniki Sindikalne konference srednjih, višjih šol in dijaških domov (SKSVŠDD) so ob razpravi glede pogajanj o odpravi anomalij v sistemu plač v javnem sektorju in uresničevanju zahtev SVIZ za zvišanja plač sklenili:
"SKSVŠDD podpira zahteve za odpravo anomalij in zvišanja plač, ki jih pogajalska skupina GO SVIZ zagovarja na pogajanjih za odpravo anomalij plač v javnem sektorju, še posebej zahteve za zaposlene v skupini J z najnižjimi plačami."
Strinjali so se tudi, da je izobraževanje je strateška usmeritev Slovenije, zato je nujno in potrebno povečati sredstva, namenjena za izobraževanje. SKSVŠDD zahteva takojšna zvišanja plač strokovnih delavcev glede na zvišanja plač primerljivih poklicev. Zahteva tudi ustrezno ovrednotenje dela razrednikov in podpira predlog GO SVIZ za uvedbo novega delovnega mesta Učitelj – razrednik. Sindikalna konferenca predlaga še, da se še pred koncem šolskega leta skličejo vsi sindikalni zaupniki SVIZ, ki bi razpravljali o izvedbi stavke, če vlada ne bi pristala na zahteve sindikata po dvigu plač učiteljev glede na zvišanja plač primerljivih poklicev.
Sindikalni zaupnice in zaupniki so razpravljali tudi o vprašanju delovnega časa učiteljev in sklenili, da podpirajo stališča, ki jih zagovarja GO SVIZ na pogajanjih za ureditev delovnega časa učiteljev. SKSVŠDD predlaga, da se še pred koncem šolskega leta sindikalni zaupniki SVIZ opredelijo o morebitnem stopnjevanju pritiska, če MIZŠ ne bi ustrezno uredilo delovnega časa učiteljev.
Glede vajeništva se SKSVŠDD zavzema za zagotavljanje enakega izobrazbenega standarda tudi v okviru vajeniškega izobraževanja. Uvedba vajeništva ne sme pomeniti izgubo zaposlitev učiteljev. Na račun uvedbe vajeniškega sistema se sredstva, ki jih MIZŠ nakazuje šolam, ne smejo znižati.
SKSVŠDD podpira tudi prizadevanja MIZŠ, da kljub slabi demografski sliki ohrani obstoječo mrežo srednjih šol in položaj posameznih šol rešuje individualno. Glede na sklep s seje bo sklican tudi aktiv dijaških domov SVIZ, katerega osrednja točka dnevnega reda bo preučitev predlogov predstavnikov vzgojiteljev za izboljšanje njihovega položaja.
Ob koncu zbora SK so zbrani sprejeli še predlog za ureditev, da se delovno mesto »laborant« doda v nabor delavcev, ki so upravičeni do varstva starejših delavcev v skladu z 62. členom KPVIZ.