Izobraževanje za družbene spremembe
Človeštvo se danes zaradi uničevanja okolja sooča z ogromno grožnjo lastnemu obstoju, kakršne doslej še ni bilo. Korenine aktualne okoljske krize izvirajo iz modelov rasti in razvoja, ki se osredotočajo izključno na ustvarjanje dobička in so nezdružljivi z ekološkimi in demokratičnimi modeli, ter ki temeljijo na kapitalističnih sistemih, ki kujejo dobičke na račun (izkoriščanja oziroma uničevanja) okolja. Podnebne izredne razmere je mogoče učinkovito reševati le z družbenimi spremembami v smeri kolektivne družbe, ki temelji na načelih demokracije, socialne pravičnosti, solidarnosti in trajnosti. Izobraževanje pa ima pri tem ključno vlogo, ki daleč presega zgolj obravnavanje okoljskih vprašanj v učnem načrtu.
Po podatkih znanstvenikov je bila povprečna temperatura v letu 2019 druga najvišja doslej, takoj za tisto iz leta 2016, in je nadaljevala dolgoročni trend segrevanja Zemlje: zadnjih pet let je bilo najtoplejših v zadnjih 140 letih. Po vsem svetu in v evropski regiji se soočamo s povečanim onesnaževanjem ter z bistveno večjim številom intenzivnih poplav, suš, gozdnih požarov, potresov, neviht in drugih naravnih nesreč, ki povzročajo smrtne žrtve, uničenje zgradb, pomanjkanje vode in hrane, migracije zaradi podnebnih sprememb ter splošne negativne posledice za naše vsakdanje življenje. Vse to so posledice neodgovornega in netrajnostnega pristopa k okolju, kjer naša družba vse bolj izkorišča naravne vire, medtem ko sočasno proizvaja in odmetava ogromne količine odpadkov in strupov. Če bomo tako nadaljevali, se lahko zgodi, da kmalu sploh ne bo več planeta, na katerem bi lahko živeli in delali! Čas za razmisleke in razprave je minil, zato moramo nujno ukrepati in se spopasti s podnebnimi spremembami.
Podnebne in naravne nesreče močno vplivajo tudi na delo izobraževalnih ustanov in ogrožajo dostop do kakovostnega izobraževanja, ki je temeljna človekova pravica in skupna dobrina. Okoljske težave ovirajo učenje in poučevanje ter povzročajo nevarna in neustrezna delovna in učna okolja (npr. vročina v učilnicah ali obdobja, ko so šole zaradi naravnih ujm zaprte ali so v njih poškodovane ipd.).
Konec oktobra je v Bruslju potekala zaključna konferenca projekta Evropskega sindikalnega odbora za izobraževanje (ETUCE) »Izobraževanje za družbene spremembe: Vloga učiteljskih sindikatov pri naslavljanju vprašanj trajnostnega okoljskega razvoja«. SVIZ je bil v projekt vključen tesneje, saj v njegovi svetovalni skupini sodelovala mag. Damijana Meža s Šolskega centra Slovenj Gradec. Namen vseh aktivnosti, ki so se odvile v teku projekta, je bil okrepiti zmogljivosti sindikatov s področja izobraževanja za obravnavo in naslavljanje okoljskih vprašanj v okviru socialnega dialoga, opredeliti, analizirati ter nasloviti glavna vprašanja in izzive, opredeliti vlogo šolskih sindikatov pri ukvarjanju z vplivi podnebnih sprememb ter povečati ozaveščenost o pomenu izobraževanja za trajnostni razvoj med deležniki v izobraževanju in v družbi kot celoti.
Podnebne razmere in uničevanje okolja oziroma potreba po skrbi zanj sta ključni temi za mlade in nove generacije. Zato ne preseneča, da se številni mladi v Evropi oziroma povsod po svetu odpravljajo na ulice in zahtevajo učinkovito politično ukrepanje v zvezi z okoljskimi vprašanji. Medtem ko pedagoško osebje prevzema vodilno vlogo pri izobraževanju prihodnjih generacij o vzrokih in posledicah podnebnih sprememb ter o tem, kako preprečiti nadaljnje uničevanje okolja, moramo sindikati v izobraževanju naslavljati potrebe, pričakovanja in zahteve mladih, tako članov kot učencev, glede družbenih, političnih in gospodarskih sprememb, potrebnih za trajnostno prihodnost.
Na podlagi ugotovitev iz raziskovalnega poročila projekta, ki je nastalo kot rezultat dvoletnih aktivnosti, je bila tokratna zaključna konferenca namenjena razpravi o ključnih ugotovitvah in rezultatih projekta med sindikati ter oblikovalci politik na področju izobraževanja v zvezi s podnebnimi spremembami in okoljskimi politikami. Predstavljen je bil tudi dokumentarni film s primeri dobrih praks iz nekaterih izobraževalnih ustanov, ki uspešno naslavljajo okoljska vprašanja in trajnostni okoljski razvoj.
Izredne podnebne razmere in okoljska vprašanja zahtevajo korenite družbene spremembe, vključno s posameznimi in kolektivnimi spremembami naše miselnosti, vedenja in načina življenja. Izobraževanje je ključno orodje za zagotovitev, da se ta nujni trajnostni razvoj okolja lahko uresniči, da bi se izognili podnebni katastrofi. Sindikati na področju izobraževanja imamo ključno vlogo pri zagotavljanju, da je izobraževanje o trajnostnem okoljskem razvoju ne le vključeno v vse ravni in vidike izobraževalnih sistemov, temveč tudi, da ga spremljajo trajnostni in ustrezni tehnični, finančni in kadrovski viri ter da je izobraževalno osebje za to deležno zadostne strokovne podpore.
ETUCE, katerega član je tudi SVIZ, poudarja, da si morajo sindikati v izobraževanju zagotoviti svoje mesto pri oblikovanju, ocenjevanju in izvajanju nacionalnih in evropskih podnebnih strategij ter zahtevati družbene spremembe za trajnostno in zeleno prihodnost s socialnim dialogom in kolektivnimi pogajanji na vseh ravneh. Spodbuja pa tudi svoje člane, sindikate s področja vzgoje in izobraževanja, k razvoju sindikalnih politik in strategij, ki obravnavajo temo izobraževanja in okolja za družbene spremembe in trajnostno prihodnost.