Izpeljan drugi v nizu štiriurnih izobraževalnih seminarjev
Le dva dneva za prvim se je izvedba Svizovih štiriurnih izobraževalnih seminarjev nadaljevala z dogodkom za zaupnike sindikata v predšolski vzgoji. Na njem je prisostvovalo 74 sindikalnih zaupnic in zaupnikov, ki predstavljajo Sviz in zastopajo interese zaposlenih v vrtcih. Uvodoma so lahko prisluhnili pozdravu predsednice sindikalne konference Marjani Kolar, ki je po kratkem nagovoru zbranih besedo predala glavnemu tajniku sindikata Branimirju Štruklju. Ta se je v svoji predstavitvi najpomembnejših trenutnih dogajanj in teh, ki še sledijo ali bi jim lahko bili priča v kratkem, podrobneje posvetil nedavno sklenjenemu Dogovoru o uskladitvi vrednosti plačnih razredov plačne lestvice in datumu izplačila regresa za letni dopust v letu 2024, natančneje pojasnil še posamezne elemente spremenjenega stavkovnega sporazuma med Svizom in Vlado RS ter se pomudil tudi ob pojasnilih poglavitnih novosti oziroma najpomembnejših sprememb Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Še pred tem pa je kolege in kolegice iz slovenskih vrtcev seznanil z dogajanjem v glavnem mestu, kjer načrtuje Mestna občina Ljubljana ukiniti 23 samostojnih vrtcev in ustanoviti enega, megavrtec, ki bi združeval več kot 2.600 zaposlenih in vključeval 13.000 otrok. Sviz je tej nameni že izrazil nasprotovanje in bo odločal tudi o podpisovanju posebne peticije s pozivom MOL, naj odstopi od namere po ukinitvi samostojnih javnih vrtcev.
V nadaljevanju svojega nastopa se je glavni tajnik torej pomudil ob vprašanjih dosedanjih, trenutnih in možnih prihodnjih aktivnosti, ki zadevajo vzpostavljanje novega plačnega sistema v javnem sektorju, s tem povezanih napetosti, konfliktov, potekajočih stavk in mnogoterih interesov, ki močno usmerjajo celotno dogajanje. Jasno je, da imajo sindikati in vlada v pogajanjih različne interese, temeljni in skupni cilj pa je vzpostaviti stabilen in bolj pravičen plačni sistem. Zato gre v trenutnih pogajanjih za prelomni trenutek za položaj javnega sektorja v naši državi – ne gre zgolj za dogovore o posameznih premikih po plačni lestvici ter razmerja med poklici, temveč za to, kakšen javni sektor bomo v prihodnosti imeli. Obenem pa gre tudi za kritični čas pri vprašanju prihodnosti in kakovosti javnih vzgoje in izobraževanja. V Sloveniji smo soočeni z resno krizo javnega izobraževanja, vrtci in šole se že dlje soočajo z velikim pomanjkanjem zaposlenih, a oblast tem vztrajnim opozorilom ne prisluhne. Pomanjkanje zaposlenih v sistemu vzgoje in izobraževanja je moč rešiti le z ustreznim ovrednotenjem pedagoškega in ostalega dela, to pa predstavlja izhodišče za ureditev tudi druge pereče problematike, ki je prisotna v vzgojno-izobraževalnem vsakdanu.
V povezavi z Dogovorom o vrednosti plačnih razredov in datumu izplačila regresa za letni dopust v letu 2024 je glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj v svoji predstavitvi zaupnicam in zaupnikom orisal potek pogajanj, ki so se med vladno in sindikalno pogajalsko skupino nadaljevala, zatem ko je Konfederacija sindikatov javnega sektorja od vladajoče koalicije tudi z grožnjo splošne stavke v javnem sektorju odločno zahtevala, naj iz Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2024 in 2025 umakne prepoved usklajevanja plač zaposlenih v javnem sektorju za leto 2024 z inflacijo. Pogajanja so se decembra lani uspešno sklenila s parafiranjem dogovora, v skladu s katerim se bo vrednost plačnih razredov s 1. 6. 2024 (pri plači za mesec junij) zvišala za 80 odstotkov ugotovljene inflacije (v obdobju od decembra 2022 do decembra 2023 je znašala inflacija 4,2 %), kar pomeni zvišanje za 3,36 odstotka. Regres za letni dopust bo v višini minimalne plače izplačan najpozneje do 14. 3. 2024. Sindikati javnega sektorja so v dogovoru pristali na vladno zahtevo o zamiku začetka izvajanja novega plačnega sistema s 1. 1. 2024 na poznejši datum, ki ga bodo v novem plačnem zakonu soglasno določili Vlada RS in reprezentativni sindikati. Sindikati so se obvezali, da do 13. 9. 2024 »ne bodo sprožili nobenih stavkovnih aktivnosti v zvezi z vsebino tega dogovora«, pri čemer pa ta zaveza ne bo veljala, »če bi se vlada s katero koli skupino javnih uslužbencev ali funkcionarjev dogovorila, da se jim plače zvišajo pred 13. 9. 2024.« To pomeni, da vlada pred navedenim datumom ne sme zvišati plače niti sodnikom niti komur koli drugemu, saj bi sicer stavkovni mir prenehal veljati.
Tudi v nadaljevanju tokratnega izobraževalnega seminarja je glavni tajnik predstavil podrobnosti sprememb in dopolnitev stavkovnega sporazuma k sporazumu iz lanskega marca, s katerim je Sviz takrat zamrznili splošno stavko v vzgoji in izobraževanju, z njim pa mu je med drugim uspelo zagotoviti premik orientacijskih delovnih mest Učitelj in Docent z doktoratom znanosti. Pojasnil je, da se je sindikat, zatem ko smo vlada in sindikati sklenili dogovor o uskladitvi plač zaposlenih v javnem sektorju z inflacijo v letošnjem letu, ob zavezi vlade, da pred 13. septembrom 2024 ne bo zvišala plače nobeni od skupin v javnem sektorju, znašel pred zahtevno izbiro, in sicer: ali (1) naj vztraja pri obstoječem stavkovnem sporazumu, zahteva ločena pogajanja (tudi z neizbežnimi stavkami), v pogajanjih pa poskuša izničiti nesprejemljiv septembrski predlog vlade (razvrednotenje strokovnih nazivov) in drugo omenjeno) ali (2) pristane na zamik datumov v stavkovnem sporazumu, v zameno pa skuša uveljaviti vsebinske izboljšave obstoječega stavkovnega sporazuma. Članice in člani glavnega stavkovnega odbora Sviza so na svoji zadnji seji, ki je bila izpeljana 18. januarja 2024, presodili, da so tveganja, če bi sindikat vztrajal pri obstoječem stavkovnem sporazumu, znatna (nepredvidljivost poteka in doseženega v pogajanjih, vpliv zahtev drugih sindikatov, ki bi zahtevali enako in zahteve podkrepili z valom stavk, makroekonomske razmere, ki se slabšajo pri nas in v svetu), in zato odločili, da Sviz predlagane spremembe in dopolnitve stavkovnega sporazuma potrdi. Sindikalnim zaupnicam in zaupnikom je glavni tajnik podrobneje predstavil bistvene vsebinske izboljšave, ki jih je Sviz uveljavil v spremenjenem stavkovnem sporazumu.
V sklepnem delu svoje predstavitve je glavni tajnik izpostavil še, da je bila ena od zahtev, ki jih je sindikat ob pogajanjih za spremembo stavkovnega sporazuma naslovil na Vlado RS, tudi, da se uredi plačilo za vzgojno-izobraževalno delo ali spremstvo otrok, učencev, mladostnikov oziroma dijakov v vrtcih, v osnovnih, glasbenih in srednjih šolah izven kraja sedeža zavoda, ki traja več kot dva dneva. To plačilo več let ni bilo ustrezno pravno urejeno, med zavodih in zaposlenimi pa so posledično obstajale pri tem pomembne razlike. S spremembo Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (KPVIZ) smo dogovorili, da zaposlenim pri omenjenih večdnevnih dejavnostih za vsak dan pripada plačilo, ki se določi v višini 2,5-kratnika dnevnice za službena potovanja, ki trajajo več kot 12 ur. To trenutno znaša 64,48 evra bruto (dnevnica 25,79 EUR x 2,5). Hkrati s predstavljenim plačilom večdnevnega vzgojno-izobraževalnega dela ali spremstva smo z aneksom h KPVIZ dogovorili še izjemo od dnevnega in tedenskega počitka na način, da se ga mora zagotoviti v polnem obsegu v daljšem časovnem obdobju.
Po odmoru se je izobraževalni seminar za sindikalne zaupnice in zaupnike Sviza v predšolski vzgoji nadaljeval s predstavitvijo bistvenih sprememb Zakona o delovnih razmerjih ter Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Jernej Zupančič, strokovni sodelavec sindikata za pravne zadeve, je v okviru predstavitve zadnjih sprememb in dopolnitev Zakona o delovnih razmerjih podrobneje predstavil glavne novosti novele, zlasti področja zaščite sindikalnega zaupnika, izboljšane pravne varnosti v primeru opozorila pred odpovedjo in daljšega obdobja za prenos neizrabljenega letnega dopusta. Izpostavil je še nekaj drugih pomembnih elementov novele, zlasti pravico do odklopa, oskrbovalski dopust, pravice za žrtve družinskega nasilja, institut poskusnega dela in možnosti delavca, da predlaga delo za krajši delovni čas zaradi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Vse podrobnosti so navedene v predstavitvi, ki se nahaja na tej povezavi.
V zadnjem delu seminarja je pravnik sindikata Jernej Zupančič spregovoril še o evidentiranju delovnega časa. Osredotočil se je na praktične vidike in glavne težave, ki se pojavljajo v praksi, zlasti od uveljavitve zadnjih sprememb in dopolnitev Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti v drugi polovici minulega leta. Pojasnil je, kaj sploh je delovni čas in kateri je namen z njim povezanih pravic, kaj vanj šteje, kako se ga načrtuje in beleži ter zakaj so evidence delovnega časa pomembne za delavce in njihove pravice.
V sklepnem delu tokratnega dogodka za sindikalne zaupnice in zaupnike Sviza v predšolski vzgoji so le-ti spregovorili o posebnostih in dilemah, s katerimi se srečujejo pri svojem delu v povezavi z opisano problematiko, s pomočjo pravnika odgovorili na nekaj vprašanj iz vsakodnevne prakse in razpravljali še o tem, katere so ovire, da to področje ni sistemsko enotno urejeno za celotno področje predšolske vzgoje v naši državi.