Izpeljan programsko-volilni kongres KSJS

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), katere član je tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ),  je 7. aprila 2022 v Ljubljani uspešno izpeljala svoj šesti programsko volilni kongres. Na njem se je skupno 96 delegatk in delegatov seznanilo z aktivnostmi KSJS v minulem štiriletnem obdobju in sprejelo program za mandatno obdobje 2022–2026. V okviru kongresa so potekale tudi volitve predsednika ter članic in članov predsedstva za omenjeni štiriletni mandat. Zaupanje za vodenje konfederacije je prejel že dozdajšnji predsednik KSJS Branimir Štrukelj, ki je v nagovoru kongresu izpostavil okoliščine, ki so zaznamovali dosedanje aktivnosti sindikatov ter številne ter raznovrstne prihodnje izzive.
 

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije je leta 2022 obeležila že šestnajsto leto uspešnega delovanja, konstituirala se je namreč na ustanovnem kongresu marca 2006 v Ljubljani. V KSJS je zdaj vključenih osem reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki zastopajo več kot 71.000 članic in članov. Za mesto predsednika KSJS v mandatnem obdobju 2022–2026 je kot edini kandidiral dosedanji predsednik Branimir Štrukelj, ki je konfederacijo uspešno vodil že doslej in pomembno prispeval k njeni prepoznavnosti v javnosti. KSJS je pod njegovim vodstvom utrdila svoj položaj v socialnem dialogu v Sloveniji in v pogojih ekonomske in finančne krize odločilno prispevala k ohranitvi pravic javnih uslužbencev. Kot rečeno, so ga delegatke in delegati z večino glasov potrdili tudi za nov mandat. V mandatnem obdobju 2022–2026 bodo članice in člani predsedstva KSJS poleg predsednika Branimirja Štruklja (glavni tajnik SVIZ) še Irena Ilešič Čujovič (SZSVS), Slavica Mencingar (SDZNS), Rok Cvetko (PSS), Tomaž Sajovic (NSDLU), Tomaž Virnik (SDP), Alenka Potočnik (SNS), Tanja Popit (SI-JUS) in  Bojan Hribar (generalni sekretar KSJS).

KSJS je bila ustanovljena s sprejemom Akta o ustanovitvi, ki so ga 1. februarja 2006 podpisali predstavniki petih sindikatov javnega sektorja (Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije, Policijski sindikat Slovenije, Neodvisni sindikat delavcev ljubljanske univerze). Konfederacija se je konstituirala na ustanovnem kongresu 9. marca 2006. Leta 2007 se je KSJS pridružil Sindikat delavcev v pravosodju, leta 2008 Sindikat javnih uslužbencev Slovenije, leta 2021 pa še Sindikat novinarjev Slovenije, tako da konfederacija danes združuje oz. predstavlja osem sindikatov in njihovih več kot 71.000 članic in članov.

Delegatke in delegati 6. kongresa KSJS so med drugim sprejeli poročilo o delovanju v preteklem mandatnem obdobju, spremembe in dopolnitve statuta ter programske usmeritve za prihodnje štiriletno obdobje, v okviru katerih bo konfederacija namenila največ pozornosti:

· sodelovanju v odločanju na državni ravni (KSJS bo skrbela za uveljavljanje interesov članstva v najvišjih organih države, za tvoren socialni dialog o najpomembnejših vprašanjih, se zavzemala za normativno ureditev delovanja Ekonomsko-socialnega sveta in za neodvisnost ter popolno avtonomijo nadzornih organov in svobodo medijev)

· sistemu plač in kolektivna pogodba za javni sektor (KSJS bo vztrajala pri ustreznem vrednotenju vseh delovnih mest in nazivov, s poudarkom na spodnji tretjini plačne lestvice; prenova in ključne spremembe plačnega sistema samo s soglasjem sindikatov; sistemsko naj se uredi karierni razvoj javnih uslužbenk in uslužbencev v vseh dejavnostih)

· pogojem dela, socialni varnosti, enakim možnostim za vse (KSJS bo nasprotovala spremembam, ki bi imele za cilj zmanjševanje pravic iz dela ali slabšanje materialnega položaja javnih uslužbencev; za pokojninsko reformo je potrebno soglasje socialnih partnerjev; prizadevali si bomo za postopno skrajševanje delovnega časa ter za dostojno plačilo, tako da revni zaposleni postanejo preteklost; KSJS podpira nadaljnji razvoj in krepitev javnega zdravstva; vztraja na vzpostavitvi kakovostne dolgotrajne oskrbe, ki bo temeljila na ustrezno usposobljenem in dostojno plačanem kadru; krepiti je treba razvojno vlogo izobraževanja in ustrezno vrednotiti delo izobražencev; KSJS se zavzema za ničelno toleranco do mobinga in diskriminacije na delovnem mestu; vztrajala bo pri zagotavljanju avtonomije in neodvisnosti inštitucij za zaščito vladavine prava in notranje varnosti države)

· organizacijskemu vidiku in sodelovanju z drugimi sindikalnimi organizacijami (KSJS bo ostala odprta za nove sindikate s področja javnega sektorja in krepila sodelovanje z drugimi sindikati in sindikalnimi zvezami in konfederacijami; zavzema se bo za spremembe zakona o stavki, zakona o kolektivnih pogodbah ter zakona o reprezentativnosti sindikatov in za krepitev mednarodnega sodelovanja, zlasti z evropsko konfederacijo sindikatov ETUC).

 

Udeleženi na kongresu so potrdili tudi dve resoluciji o aktualnih temah – Nič o plačah v javnem sektorju brez KSJS ter Za obnovitev enakopravnega dialoga socialnih partnerjev.